PORTOROŽ – Vlada mora po ocenah Petra Kraljiča ne glede na lastne interese pospešiti reforme in jih dopolniti. Slovenija namreč še ni dosegla ravni razvitosti, ki bi jo lahko, če bi se reform resno lotila ob vstopu v EU. Vse vlade doslej so podcenjevale hitrost, ki je potrebna, da se Slovenija razvije v konkurenčno državo.
V Sloveniji se z reformami odlaša, zato se ne premikamo dovolj hitro, je ob robu srečanja poslovnih voditeljev jugovzhodne Evrope Summit 100 v Portorožu dejal častni direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič.
»Svet okoli nas se zelo hitro spreminja in bo vedno bolj zahteven. Treba se je pripraviti na prihodnje izzive,« je poudaril in opozoril, da se, medtem ko v Evropi že kroži ideja o Evropi 2020, pri nas o tem sploh ne govori. Kot pravi Kraljič, morajo vlada, delodajalci in sindikati najti skupni jezik, toda pobuda mora priti od vlade.
Padec v povprečnost
Kraljič je sicer do politike zaradi njenih lastnih interesov precej skeptičen. Lastni interesi politike so preveliki in so v nasprotju z interesi države.
Kraljič je ob tem opozoril, da so vse slovenske vlade do zdaj podcenjevale hitrost, ki je potrebna, da se Slovenija razvije v res konkurenčno državo. »Ko smo postali samostojni, smo bili zelo konkurenčni, zdaj pa nas je cela vrsta držav prehitela. Izgubljali smo čas, padali smo v podpovprečnost. Zdaj je čas, da se to spremeni in da vlada, ki ima zadostno večino, izvede potrebne ukrepe. Tudi če zaradi tega ne bo ponovno izvoljena,« je poudaril.
Kaj s Telekomom Slovenije?
Glede privatizacije je Kraljič dejal, da je treba privatizacijo podjetij s t.i. prodajnega seznama nadaljevati, saj »cincanje, da ali ne, zbija verodostojnost države«. »Če smo Telekom Slovenije uvrstili na prodajno listo, ga je treba tam tudi pustiti,« je poudaril. V zvezi s prodajo Telekoma je še dejal, da ga lahko prodamo Cinvenu, vendar bi bilo treba v pogodbi zapisati, da ga britanski sklad, če bo ta pozneje Telekom prodajal, najprej ponudi v nakup Sloveniji.
Po Kraljičevem mnenju je sicer država lahko lastnik podjetij, ampak le v primeru, če je odgovoren lastnik. To pa Slovenija doslej ni bila. Do nedavno sprejete strategije upravljanja državnih naložb in klasifikacije se ni želel opredeljevati, upa pa, da bo ta prinesla neko jasno perspektivo in da bo ta tudi realizirana.