LJUBLJANA – V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja v zadnjih 50 letih podaljšalo za več kot deset let. V naslednjih 50 letih se bo podaljšalo še za sedem ali osem let. Po statističnih podatkih starejši od 64 let danes predstavljajo šestino vsega prebivalstva Slovenije, ta delež pa se bo v prihodnjih petih desetletjih povečal na tretjino.
Delež starejših v Sloveniji je 16,5-odstoten
Starejši od 65 ali več let so leta 1990 predstavljali 13,7 odstotka vseh prebivalcev današnje EU. V Sloveniji je bil ta delež 10,6 odstotka. Delež starejših v celotni EU je bil leta 2010 17,4-odstoten, v Sloveniji pa 16,5-odstoten. Delež starejših se je v obdobju med 1990 in 2010 najbolj povečal prav v Sloveniji, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Hkrati s pričakovanim trajanjem življenja se podaljšuje tudi pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let. Leta 2009 je povprečni prebivalec EU pri 65 letih lahko pričakoval, da bo živel še 17,3 leta, 65-letnica pa še 20,9 leta. V Sloveniji je leta 2009 povprečni prebivalec pri 65 letih lahko pričakoval, da bo živel še 16,4 leta, povprečna prebivalka pri 65 letih pa 20,5 leta.
S podaljševanjem pričakovanega trajanja življenja je vse več starejših delovno sposobnih prebivalcev, torej v starosti 50 do 64 let, ki imajo še živeče starše, stare 85 ali več let. Leta 2010 je v EU na 100 starejših delovno sposobnih prebivalcev živelo 11 najstarejših, v Sloveniji pa 7,6.
Pod pragom revščine vsak peti starejši
Starejši prebivalci so izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Leta 2010 je živel pod pragom tveganja revščine vsak peti prebivalec Slovenije, star 65 let ali več. Med starimi 75 let ali več je bilo takih več kot četrtina.
Najbolj ogroženi so starejši, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Leta 2009 je v Sloveniji živelo samih v zasebnih gospodinjstvih nekaj več kot 32 odstotkov starih 65 ali več let, skupaj z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem pa 39 odstotkov. Med vsemi starejšimi, ki živijo sami, je bilo skoraj 80 odstotkov žensk.
V celotni EU je več starejših živelo s partnerjem, med samskimi gospodinjstvi starejših pa je bilo 76 odstotkov ženskih gospodinjstev.
