V Avstriji je kanclerju Faymannu po volitvah, ki so jih imeli jeseni lani, uspelo hitro sestaviti veliko koalicijo med ideološko sicer različnima strankama. Ob sestavi nove vlade so bila v ospredju ekonomska vprašanja. Avstrija je primer države v EU, za katero so značilne velika konkurenčnost gospodarstva, nizka stopnja brezposelnosti, vzdržne javne finance in velika gospodarska moč. Nova koalicija nadaljuje reforme in racionalizacijo javne porabe. Tisto, kar se zdi tako enostavno v Avstriji, je pri nas skoraj misija nemogoče. V Sloveniji je bilo na primer v zadnjih dneh ključno vprašanje, kdo bo zasedel prestižno funkcijo evropskega komisarja, in ne kateri resor v Evropski komisiji je za Slovenijo vsebinsko pomemben. Stranka, ki je nesporna zmagovalka zadnjih volitev, pa je šele minuli konec tedna začela pripravljati nekakšen osnutek koalicijske pogodbe. Naključni opazovalec bi dobil vtis, da je v sosednji Avstriji vse narobe in da se zato tam vladajoča koalicija tako ukvarja s povsem konkretnimi projekti, kako še izboljšati gospodarski razvoj države, v Sloveniji pa vse v najlepšem redu, zato so v ospredju kadrovska vprašanja. Koalicijska pogodba med strankami Cerarjeve bodoče vlade bi morala na vsega nekaj straneh vsebovati ključne projekte, katerih uresničitev bi bila časovno jasno opredeljena skupaj z odgovornimi nosilci zanje. Besede kaj, do kdaj in kdo je odgovoren za uresničitev posameznega projekta bi morale predstavljati bistvo pogodbe med strankami, ki bodo upravljale državo. Če pa bodo prevladovale že znane splošne besedne zveze, kot so »proučili bomo« ali »prizadevali si bomo«, bomo dobili še en splošen dokument, kakršnih smo imeli že precej in ki ne bo nikogar k ničemur zavezoval. V Avstriji socialdemokrat kancler Faymann in šef ljudske stranke Spindelegger, ki je hkrati vice kancler ter finančni minister, uspešno sodelujeta. Da ne bo pomote, še pred dvema tednoma so se avstrijski socialdemokrati in Ljudska stranka močno javno sporekli glede javnih financ in davčne reforme, ampak nazadnje našli vsebinsko konstruktivno rešitev, ki je dobra za Avstrijo. Če slovenski politiki ne vedo, kaj je za ljudi pomembno, in če imajo težave postaviti interese države pred svoje osebne interese, bi bilo smiselno, da pogledajo čez planke oziroma čez Karavanke. Navsezadnje je Dunaj samo tri ure vožnje oddaljen od Ljubljane in Cerar lahko tam kar neposredno vpraša Faymanna, kako se postavi ideološka vprašanja v ozadje in gospodarska v ospredje.
|
|
