Ja, zaščitni znak Pilštanja je drenov grm, domačini mu pravijo drnula. Imajo ga v svoji himni, prva kitica pa pravi: »Čez Pilštanj voda teče, drnule perejo, če eno nam odnese, se vsi zadjeremo.« In v drugi: »Kak' škoda je drnule, po Pilštanj jamramo, če kdo drnulo najde, le nazaj na Pilštanj z njo ...«
V ta starodavni kraj bi moral vsak Slovenec vsaj enkrat poromati in spoznati svet, ki počasi izginja. A nekaj je le še ostalo, predvsem trma domačinov in ljubezen do domačega kraja, da v sklopu turističnega in kulturnega društva skrbijo za ohranjanje ter promocijo naravne in kulturne dediščine. Pridite kdaj na binkoštno nedeljo, to je žur z ocvrtimi jajci in pastirskimi šegami brez primere (www.td-pilstanj.si/).
Na Pilštanj se pripeljete po cesti iz Celja skozi Šentjur in Gorico pri Slivnici ter Prevorja ali pa po Obsotelju, kjer v Prelaskem zavijete na desno za Buče in se peljete skozi Kozje – in na hribu boste uzrli vrli Pilštanj ter njegovo cerkev sv. Mihaela. Danes je to majhen kraj na vzpetini, od koder se je večina življenja preselila v dolino v Lesično in druge kraje Kozjanskega, je pa zgodovinsko najpomembnejše naselje na Kozjanskem.
Med znamenitostmi je sramotilni steber
Leta 1404 je prvič omenjen kot trg, 1432 pa so mu podelili trške pravice in s tem tudi pravico do sejma na dan farnega patrona sv. Mihaela. Trg Pilštanj je načrtno postavljeno naselje v zgodnjem srednjem veku. Poleg cerkve v tihoti samevajo trške hiše z lepo členjenimi fasadami in kamnitimi klasicističnimi bidermajerskimi portali iz prve polovice 19. stoletja. Med sprehodom skozi trg do cerkve boste odkrili marsikaj slikovitega, česar drugje ne morete videti.
Med znamenitostmi je sramotilni steber ali pranger, ki je najverjetneje iz 17. stoletja. Je redek ostanek predterezijanskega sodstva, kakršnih se je na slovenskem ozemlju ohranilo zelo malo. Pilštanj se lahko pohvali s srebrnim pečatnikom iz 15. stoletja, ki je eden najlepših in nosi napis Sigillium civitatis Peilnstain. Na sredini je pilštanjski grb. Danes ga hrani Posavski muzej Brežice.
Nekoč sta bila tu dva gradova, danes sta žal v razvalinah. Že v desetem stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein. Ernest Pilštanjski oziroma Ernest de Bilenstain je bil krški vitez ministerial, omenjen je leta 1158. Kmečki puntarji so ga ob prvem puntu zavzeli in pošteno oropali. Zahodno od trga nasproti pilštanjskega gradu je stal mlajši grad Hartenstein, Drenski grad. Najprej je bil stolp, ki so ga do 16. stoletja tolikokrat obzidali, da je postal grad. Ko so Soteški izumrli, so ga prevzemali mnogi lastniki, nazadnje Attemsi, ki so gospoščino združili s Podčetrtkom, grad pa opustili.
Cerkev sv. Mihaela
Dominantna stavba v kraju je cerkev sv. Mihaela, ki je prvič omenjena 1167 kot pomemben arhitekturni objekt. Njen najstarejši del je pravokotna ladja. Do 1466 so ji dozidali zvonik, ki je grajen kot samostoječa zgradba. V prvi polovici 18. stoletja so priključili obe južni kapeli, med 1796 in 1812 so ladjo povišali in povečali ter dodali prezbiterij z nadstropno zakristijo. Velik oltar je iz 1857, prižnica in orgle pa iz leta 1800. Leta 1893 so cerkev ponovno obnovili. Ladja je dobila nov glavni in stranski portal. Takrat so cerkev tudi kakovostno poslikali, kar je še danes zelo lepo ohranjeno.
Še ena naravna znamenitost je Ajdovska žena, slikovita skala, ki stoji na strmem gozdnatem pobočju. V zrnatem dolomitu je s spiranjem mehkejše kamnine nastal kamniti osamelec, ki daje videz ženske z otrokom v naročju, zaradi česar je dobil tudi takšno ime.
