Paradižnik (Solanum lycopersicum) je rastlina iz družine razhudnikovk. Izvira iz srednje, Južne Amerike in južnega dela Severne Amerike na območju od Mehike do Peruja. Je trajnica, a na območjih z zmernim podnebjem raste kot enoletna rastlina. Danes je priljubljena povrtnina tudi v deželah, kjer nimajo primernih razmer za pridelavo.
Le v zadosti topla tla
Paradižnik na prosto presadimo ali sadimo maja, ko so nočne temperature zraka nad 7 stopinjami Celzijama, temperatura tal pa vsaj 15 stopinj in ko ni več nevarnosti slane. Letošnja prezgodnja saditev toploljubnih rastlin se je enkrat že žalostno končala.
Primerna razdalja za sajenje je 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Pregosta saditev sadik povzroči višjo rast. Če bomo paradižnik in tudi druge plodovke na vrt posadili prej, se bodo korenine slabo in počasi razvijale. Če bo še deževalo, rastline v mokrih in hladnih tleh vegetirajo ali celo propadejo. Nekatere vrtnine potrebujejo manj toplote v tleh, blitva le 6 °C, brokoli pa 5.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Najmanj jih bo na severovzhodu države. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne v severozahodni Sloveniji okoli 15, drugod od 17 do 22 stopinj Celzija. Po današnjem dnevu, ko so ponekod izmerili tudi 28 stopinj, to pomeni ohladitev tudi za več kot deset stopinj. (A. L.) |
Priporočila za sanacijo vinogradov
Pri letošnji aprilski pozebi je bilo v vinogradih odločilno stanje razvoja trte in lega. Kmetijske svetovalne službe v Podravju so ugotovile, da je trta v fazi volne prenesla tudi –5 °C in več, do 2 cm zaprti brsti do –4 °C, polodprti brsti z vidnimi zelenimi konicami listov do –3 °C, v fazi petih listov do največ –2 °C, devetih samo še do –0,5 in največ –1,0 °C. Svetovalci za vinogradništvo priporočajo, da najprej trti pustimo čas obnove, ki traja okrog 10 dni. V tem času nastavi rezervna očesa in odpadejo uničeni poganjki.
V tem času prizadetih požganih poganjkov ne trgamo, ker lahko poškodujemo rezervna očesa. Kjer ob prizadetem poganjku ne nastavi rezervnega očesa, je treba delno prizadete prikrajšati na čep, do 2 cm dolžine.
Priporočljivo je uporabiti aminokisline, morske alge in druge biostimulatorje, ki s protistresnim delovanjem pod pogojem, da je ugodno sončno vreme, omogočijo hitro in učinkovito obraščanje spečih očes in tudi delno revitalizacijo čepov v obliki zalistnikov.
Razvoj zalistnikov v tem času pri skoraj vseh sortah zagotavlja delni pridelek kakovostnega grozdja iz martinčkov.
Varstvo še bolj previdno
Vinogradi so glede na lego in sortiment različno prizadeti po pozebi. Na legah, kjer so posledice opazne v manjšem obsegu, svetovalne službe svetujejo, da v tem obdobju izvajamo varstvo pred črno pegavostjo vinske trte s preventivnimi pripravki.
Trte lahko okrepimo tudi z dodatki hranilnih pripravkov na osnovi alg, oziroma aminokislin.
Za dobro preventivo je treba nanos opraviti pred napovedanim dežjem. V primeru hujše pozebe, če so mladice popolnoma poškodovane, pa varstvo pred glivičnimi obolenji opravimo, ko vinograd ponovno odžene. Šele takrat bo tudi tam smiselna uporaba pripravkov za krepitev rastlin. Razmere za razvoj vinske trte so ugodne.
Pri poznih sortah, ki so v fazi odpiranja brstov, je še smiselna uporaba žveplovih pripravkov za zatiranje pršic. Škropljenje z njimi opravite pri temperaturah zraka nad 15 ⁰stopinjami Celzija in v najvišjih dovoljenih odmerkih. Z uporabo žveplovih pripravkov zmanjšamo tudi možnost okužb z oidijem in črno pegavostjo vinske trte.
Škropljenje proti slednji opravimo, ko poganjki dosežejo velikost centimetra do dveh ter v primeru dežja škropljenje ponovimo čez 7 do 10 dni.
Na Primorskem je razvoj vinske trte v razponu od petega do devetega razvitega lista na mladiki, socvetja so že vidna. V preteklih dneh so bili izpolnjeni pogoji za primarno okužbo s peronosporo vinske trte. Zato priporočajo preventivno škropljenje proti njej takoj, ko je to mogoče.
