SEČA – Prebivalci majhnega kraja Seča s čudovitim pogledom na sečoveljske soline se že desetletje borijo, da bi jim pristojni vendarle uredili prehode za pešce in pločnike na zelo prometni državni cesti, ki vodi od Lucije proti mejnemu prehodu. Pri prečkanju so ogroženi vsi pešci, še najbolj pa starejši in najbolj ranljivi, otroci.
Petintrideset otrok iz naselja mora vsak dan prečkati nevarno cesto, da lahko pridejo do avtobusne postaje, s katere se odpeljejo v šolo v bližnjo Lucijo. »Nekateri starši hodijo otroke iskat na avtobusno postajo. Tudi sama rajši vozim osemletnega sina, kot da bi živela v strahu. Ko čakaš na prehod ceste, se avtomobil ne ustavi. Na eni strani je postaja na zelo nepreglednem delu ceste na klancu navzdol in se sploh ne vidi. Težava so tudi motoristi,« je pojasnila Sečanka Zvezdana Celec.
Prav neverjetno je, da lahko gosto naseljeno območje seka povezovalna cesta, na kateri ni niti enega prehoda za pešce! Sečani imajo zato vsega dovolj. Medtem ko so otroci vsak dan v nevarnosti, »občina Piran in ministrstvo za promet že vrsto let samo obračata dokumentacijo ter projekte, realizacije pa ni nikjer«, opozarja krajanka in mati šolarja Kristina Marsič.
Omejitve se ne držijo
»Stara sem 40 let. Že sama sem hodila v šolo po tej cesti, vendar je bilo takrat avtomobilov občutno manj. Danes otroci tudi po pet minut čakajo, da lahko hitro prečkajo cestišče. Imam 11-letnega otroka, ki letos nima več jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, zato mora sam v šolo in iz nje. Vsak dan me je strah, ali je prišel živ čez cesto, zato ga vedno pokličem in preverim, ali je bilo vse v redu.«
Krajevna skupnost Lucija je že leta 2004 na inšpektorat poslala dopis, v katerem jih prosi za preučitev tega, kako bi lahko rešili problematiko prečkanja ceste. In kdo je podpisan pod sklep krajevne skupnosti? Njen predsednik, ki je bil takrat nihče drug kot sedanji župan občine Piran Peter Bossman, pod katere pristojnost spada naselje Seča.
Policisti so že takrat ugotovili, da se zaradi številnih neustreznih priključkov na cesto dogajajo številne prometne nesreče. Že leta 2004 je uslužbenec države, tj. prometni inšpektor Zvonimir Benčič, ocenil, da so so zahteve krajanov upravičene. Vztrajali so pri omejitvi hitrosti na 50 kilometrov na uro, ureditvi varnih priključkov na cestno, obojestranskih pločnikih in varnih prehodih za pešce, zlasti pri avtobusnem postajališču. Pri tem je inšpektor pozval direkcijo za državne ceste, naj preuči zahteve krajanov.
Edino, kar se je v osmih letih spremenilo, je to, da divjaki na cesti plačajo večjo kazen, namesto 90 kilometrov na uro je namreč danes največja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro, ki pa se je, roko na srce, nihče ne drži. »Omejitve sploh nihče ne upošteva, še posebno ne motoristi. Zaradi hitrosti je nesreč ogromno,« je povedala Zvezdana.
Protestni shod
Zato so se krajani odločili, da bodo v soboto pripravili protestni shod, na katerem bodo skupine med drugim hodile čez cesto in ob njej do Lucije ter s transparenti opozarjale na problematiko. Sečani imajo tri glavne zahteve, in sicer ureditev vsaj enega prehoda za pešce, ureditev ustrezne utripajoče signalizacije in postavitev pločnika za pešce od Seč do kilometer oddaljene Lucije, je povedala Kristina, ena izmed dveh organizatorjev protesta.
| Obveščen svet za preventivo v prometu Osnovno šolo Lucija po neuradnih podatkih obiskuje 35 otrok iz Seče, ki so tako vsak dan izpostavljeni nevarnosti. »Menimo, da je najbolj pomembno to, da imajo učenci možnost varno priti do šole. S problematiko smo seznanjeni, zavedamo se resnosti zadeve. Učence v šoli podučimo o varnosti v prometu, vendar je to le delček vedenja in ravnanja v prometni situaciji,« je povedala ravnateljica Katja Arzenšek. Po njenih besedah so se nanjo obrnili tudi starši otrok, zato je o nevarnosti na šolski poti seznanila tudi svet za preventivo v cestnem prometu. |
»Občina Piran že več let opozarja na nujnost ureditve prometne varnosti na državni cesti, zlasti ureditve osvetljenega prehoda za pešce v naselju Seča. Ker je za urejanje varnosti na državnih cestah pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma direkcija za ceste, lahko občina le opozarja na perečo problematiko,« so sporočili z Občine Piran. Pri tem opozarjajo tudi na nepreglednost ceste pri avtobusni postaji. »Dodatno nevarnost prečkanja državne ceste predstavljajo tudi neugodni vertikalni elementi ceste, saj se jo prečka na vrhu vzpetine, od koder je slab pregled nad prihajajočimi vozili iz obeh smeri,« pravijo.
Pred dobrim mesecem so si predstavniki občine in direkcije za ceste ponovno ogledali nevarno lokacijo. Po tem ogledu je občina podala pobudo za izvedbo nujnih ukrepov, med katere so zapisali postavitev prometnih ogledal na nevarnih cestnih priključkih, takojšnjo ureditev in svetlobno označitev prehoda za pešce med obema avtobusnima postajališčema.
Na direkciji za ceste pa so poudarili, da so že v letu 2004 pristopili k ureditvi državne ceste skozi območje naselja Seča. »Projektna dokumentacija poleg ureditve prehoda za pešce pri gostišču Kapitol predvideva tudi ureditev ostalih površin za pešce (pločniki, čakališča), ureditev para avtobusnih postajališč, ureditev priključkov na državno cesto, ureditev cestne razsvetljave,« so zapisali. Direkcija je zaradi nekaterih sprememb pristopila k spremembam projektne dokumentacije, s katerimi pa se očitno občina ne strinja. Z njo »se lokalna skupnost – Občina Piran kljub ohranjanju prvotne projektne rešitve, za katero je sicer 20.05.2008 že izdala soglasje, ne strinja. Zato seveda Direkcija RS za ceste ne more prevzeti nobene odgovornosti, če občina Piran spreminja svoja stališča glede projektnih rešitev, s katerimi se enkrat strinja, nato spet ne,« so zapisali na direkciji in krivdo za nastalo situacijo pripisali občini.
Ali bo birokratski pingpong prekinila šele tragedija?
