Češki in slovenski vojak, prijatelja s soške fronte

Oglasil se nam je 75-letni František Steklý, član Društva prijateljev vojaške zgodovine iz Pardubic na Češkem: »Že več kot deset let se posvečam usodam čeških vojakov med prvo svetovno vojno, še posebno teh iz pardubiškega okraja. Tako sem zaradi stare vojakove fotografije z zapisanimi imeni fotografiranih prišel do slovenskega vojaka Mirka Kosirnika. Upam, da bi o njegovi življenjski usodi izvedel kaj več, če bi prišel do njegovih potomcev oziroma sorodnikov.«

Naj jih zgodovina ne pozabi

Steklý je v nadaljevanju spomnil, da letos obhajamo stoletnico začetka vojne, ki je usodno zaznamovala vso Evropo, tudi male slovanske narode: »Samo iz sedanje Češke je v njej sodelovalo okoli milijon mladih fantov, od teh jih je padlo od 150.000 do 180.000. Mnogi med njimi na žalost tudi na slovenskih bojiščih – samo na Krasu več kot 30.000. Koliko se jih je vrnilo ranjenih ali bolnih, ni preštel nihče. Le ugibamo lahko, kako so njihovo smrt ali ranjenost doživljali njihovi bližnji.« Gospod Steklý raziskuje predvsem usode pardubiških čeških vojakov, vendar obravnava tudi druge primere iz preostalih držav, ki so kakor koli vezani na usode čeških enot oziroma posameznikov. Pri tem sodeluje tudi s Češkim vojaškim arhivom v Pragi: »Za datoteko, v kateri hranimo zbrane podatke za okoli 40.000 vojakov, še posebno obravnavamo tiste češke vojake, ki so sodelovali v bojih na soški fronti na slovenskem ozemlju. Njihova požrtvovalnost in bojevitost za ohranitev slovenskega ozemlja sta dobro znani in dokumentirani v novejši knjigi Po zapadlých stopách českých vojaků – Z Julskych Alp k Jadranu (Po sledeh čeških vojakov – Od Julijskih Alp do Jadrana) avtorja Jozefa Vričana, ki je izšla leta 2008 v Olomoucu.

Podatke za datoteko zbira med proučevanjem različnih kronik (občinskih, društvenih, šolskih, kulturnih itd.), tiska ali literature: »Informacije dobivam tudi s kontaktiranjem članov posameznih družin. Na žalost je to sedaj že težavno, ker direktnih udeležencev ni več med živimi.«

Je bil Kosirnik iz Kranja?

Steklý je tako pred leti od gospe Hodačeve, hčerke vojaka Bohumila Hovorke, dobil fotografijo njenega očeta, posneto nekje na Krasu. Na njej je skupina 15 avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti. Hovorka jo je 29. decembra 1917 svojim staršem na Češko poslal iz Dutovelj. Med temi vojaki je tudi Mirko Kosirnik, s pripisom Slovenec. Hovorka je namreč vsakega vojaka oštevilčil in na hrbtni strani fotografije izpisal njihova imena ter priimke. Pripisal je, da sta njegova najboljša prijatelja prav slovenski Mirko Kosirnik in hrvaški vojak Vladimir Viličić.

Steklý bi zdaj rad navezal stik s potomci oziroma sorodniki Mirka Kosirnika: »Gospa Hodač mi je še zaupala, da je njen oče prijateljeval z gospodom Kosirnikom tudi po vojni, pogosto sta si dopisovala, in da jih je Mirko okrog leta 1965 celo obiskal. Ne spomni pa se Kosirnikovega kraja bivanja. Sicer naj bi prihajal iz nekega večjega slovenskega mesta blizu letališča.«

Ob tem človeka takoj obide misel, da bi šlo za Kranj. Ni pa nujno, da je prav Kranj, saj gre morda za kakšno drugo mesto ob športnem letališču. Po letu 1984, ko je Bohumil Hovorka umrl, se je vsa njegova korespondenca s Kosirnikom na žalost izgubila, ohranjena je le še fotografija.

Zbiralec vojaških usod sklene: »Zame, za gospo Hodač ter za vojaško datoteko bi bilo dragoceno, če bi izvedeli, od kod gospod Kosirnik izhaja in ali živijo njegovi potomci oziroma sorodniki, ki bi ga na fotografiji spoznali. Zato vas naprošam, če bi nam lahko ob pomoči bralcev pomagali, da bi prišli do njih.«