LJUBLJANA – Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, sta ob pripravi strateških dokumentov v okviru Evropskega semestra poslancem in vladi poslala pismo.
Pišeta, da imata dovolj »napadanja revnih, upokojencev, stihijske poklicne deregulacije in ignoriranja socialnega dumpinga«. Pismo objavljamo v celoti in izvirniku.
Dovolj je … … napadanja revnih: minimalni dohodek navzgor! Povprečno število prejemnikov denarne socialne pomoči se je med 2012 in 2014 povečalo iz In kljub tem podatkom je pet let po uveljavitvi nove socialne zakonodaje osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka za skoraj 20 evrov nižji od zneska, danega v Zakon o socialno varstvenih prejemkih leta 2010 tj. 288,81 evrov – a tudi slednji znesek ni pravilen, saj mora država vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov – in zadnji izračun je bil opravljen leta 2009. Zato naj se v letu 2015 izvede nov izračun višine minimalnih življenjskih stroškov, kar naj se upošteva pri izračunu novega osnovnega zneska minimalnega dohodka. … napadanja upokojencev: uskladite pokojnine! Pokojnine in drugi prejemki se zaradi varčevalnih ukrepov države niso v polni meri usklajevali že od leta 2010. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se konstantno znižuje, saj je v zadnjih 10 letih padlo za 8,5 odstotne točke. Z vsem tem pa se vse bolj povečuje tveganje revščine in socialne izključenosti med upokojenci in upokojenkami. Februarja letos je skoraj tristo tisoč upokojencev (298.747) prejemalo pokojnino, nižjo od 600 evrov, torej nižjo od praga tveganja revščine (povzeto po: ZPIZ: 2015). Pokojnine naj se zato uskladijo še v tem letu. … stihijske poklicne deregulacije: kaj pa vajeništvo oziroma pripravništvo? Leta 2010 je bilo v Sloveniji 346 reguliranih poklicev. Danes jih je 264. In danes je na tnalu deregulacija trgovskih poklicev, ki bo v primeru morebitne uveljavitve preko sprememb Zakona o trgovini zagotovo negativno vplivala na kakovost storitev, zaupanje v poklic in upad njegovega vrednotenja. Da pa je zgodba o poklicni deregulaciji še bolj ironična, pa poskrbi nedavni poziv nemških podjetij v Sloveniji, naj se razmisli o uvedbo dualnega izobraževalnega sistema. Ali kakor je povedal generalni direktor družbe BSH Hišni aparati Wolfram von Ohain (STA, 5.4. 2015): stroški visoko kvalificiranih delavcev so v Sloveniji "razumni". Drugače pa je pri nižje izobraženi delovni sili, kamor sodijo na primer tehniki in proizvodni delavci. V Nemčiji imajo dualni sistem, kar pomeni, da mladi ob poklicnem izobraževanju opravljajo tudi praktično izobraževanje v podjetjih. Tak triletni program podjetju zagotovi ustrezno usposobljen kader. Tak program v Sloveniji ne obstaja, edina možnost je, da se o tem dogovorita šola in posamezni delodajalec. V Sloveniji je bil v šolskem letu 2001/02 delež vpisanih dijakov v poklicno izobraževanje še 25,5 %, v šolskem letu 2010/11 se je zmanjšal na 15,2 % (CPI, 2013). Nič čudnega, da je v zadnjih priporočilih EK v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2014 in mnenju Sveta o slovenskem programu stabilnosti za leto 2014 ( 2.6. 2014) v priporočilu št. 3 med drugim zapisano da se »odpravi neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela s povečanjem privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter z nadaljnjim sodelovanjem z ustreznimi deležniki pri ocenjevanju potreb na trgu dela". Nič se torej ne dela na sistemski promociji poklicnega izobraževanja, hkrati pa se vse dela na dodatni poklicni deregulaciji. Kar je seveda izjemno negativna kombinacija. Zato se naj ustavi deregulacija trgovskega poklica. Zagotovi naj se plačano pripravništva ter sistemska ureditev vajeništva ob zagotovitvi stabilnega in dolgoročnega financiranja. … ignoriranja socialnega dumpinga: sprememba javnega naročanja! V Sloveniji smo v zadnjem desetletju bili priča množičnemu propadanju podjetij v panogi gradbeništva, ki so največji delež svojih poslov opravljala preko javnih naročil. Še posebej fazi zmanjšanja obsega posla je prišlo, ob nekritični izbiri izvajalcev s strani javnih naročnikov po izključni uporabi principa najnižje cene, do pojava izjemno velikega obsega socialnega dumpinga v panogi, z izjemno negativnimi socialnimi in narodnogospodarskimi posledicami za panogo, slovensko gospodarstvo, zaposlene in državo. Slovenski javni naročniki ob tem ne nosijo nobene odgovornosti za nastalo stanje, saj za preprečevanje socialnega dumpinga v zakonodaji o javnem naročanju nimajo nobenih zavez. Ti stavki so vzeti iz dopisa Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na Gospodarski zbornici, ki je bil poslan 9.3. 2015 na Vlado RS. Ob tem pa dodajamo zgolj še primer iz Nemčije: v tamkajšnji zakonodaji poznajo sistem polne solidarne in verižne odgovornosti, po kateri je (tudi) glavni izvajalec odgovoren za plačilo delavcev. Po celotni podizvajalski verigi. Zato naj se ustrezno prenovi sistem javnega naročanja v smeri boja proti socialnemu dumpingu. |