Kot najlepši spomenik prve svetovne vojne se visoko nad strugo Tolminke dviga leseno svetišče – spominska cerkev Svetega duha na Javorci, okoli osem kilometrov oddaljena od vasi Zatolmin. Leta 2007 se je uvrstila med zgodovinske spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne dediščine. Svetišče je sredi pravljičnega gorskega sveta – kot bi hoteli graditelji mrtvim in živim vojakom približati lepoto, za katero so bili v strelskih jarkih prikrajšani.
Skrita pred sovražnikom
Na tabli, ki jo je postavil Tolminski muzej, lahko preberemo nekaj osnovnih podatkov. Cerkvico so od 1. marca 1916 do 1. novembra istega leta gradili vojaki 3. avstro-ogrske gorske brigade, borbene enote 15. korpusa. Vojaki so se dela lotili z veliko vnemo. Vojna vihra je zajela številne obrtnike in mojstre, ki so radi prispevali znanje za izgradnjo mogočnega spomenika. Tu so prišli do izraza kamnoseki in kovači, mizarji, tesarji, slikarji in krovci. V vojaški suknji je tu služil tudi dunajski arhitekt, scenograf in slikar, nadporočnik Remigius Geyling. Izdelal je načrte za cerkvico in v tehniki fresko napravil grbe avstro-ogrskih dežel. Nadporočnik Géza Jablonszky je kot vodja gradnje prevzel organizacijo dela. Čez tisoč vojakov je iz več kilometrov oddaljene doline prostovoljno znosilo ves les in ga nato na gradbišču obdelalo.
Dolgo so v tajnosti izbirali prostor zanjo. Bila je neopazna za sovražnika in približno poltretji kilometer oddaljena od bojnih položajev na Mrzlem vrhu, Slemenu, Matniku, Batognici, Vodil vrhu in Rdečem robu, kjer je neusmiljeno kosila smrt. Pri gradnji so sodelovali Avstrijci, Madžari, Čehi, Srbi, Bošnjaki, Hrvati, Slovenci, Ukrajinci, Romuni, Slovaki in drugi narodi.
Njen spodnji del je kamnit, zgornji pa je izdelan iz macesnovega lesa, ki so ga semkaj prostovoljno znosile stotine vojakov.
Na zvoniku nad vhodom, do katerega vodi mogočno stopnišče, je sončna ura. Notranjščina cerkve je razmeroma temačna. Po sredi stojita vrsti modro poslikanih stebrov, ob oltarju pa sta velika angela. Na obeh straneh ladje so na hrastovih ploščah v obliki knjige vžgana imena vojakov, ki so padli na okoliških vrhovih. Vse do leta 1996 ni znal nihče natančno odgovoriti, koliko imen je zapisanih. Potem jih je troje Tolmincev po dogovorjenem sistemu preštevalo tri ure. Na hrastovih ploščah so vpisali imena 2808 ljudi, med njimi mnogo graditeljev.
Za vse veroizpovedi
Že med vojno je služila dnevnim cerkvenim obredom. Vanjo so se zatekali vojaki, ki so z bližnjih bojišč odhajali na počitek v zaledje. Tu so se zbirali katoličani, protestanti, judje, muslimani in ateisti. Za nekatere je bil to resnično božji hram, za druge posvečeno mesto, svetišče, kjer so v miru iskali sebe, se predali mislim in vsaj za kratek čas pozabili na vojno.
Z Javorce je lep pogled proti Zastenarju, edini domačiji, ki se je ohranila v dolini Polog, pa proti Čadrgu in okoliškim vrhovom. Pri vhodu v dolino pod kmetijo Zastenar se lahko odžejamo z vodo iz zdravilnega izvira Laborca. Po ustnem izročilu lajša določene tegobe. Voda ima dobro energijsko vrednost ter deluje predvsem na četrto in sedmo čakro (veliki možgani, desno oko).
Cerkvica Sv. duha je izpostavljena vremenskim razmeram. Ker prevladuje les, je propadanje hitrejše, zato je nujno stalno vzdrževanje. Dvakrat so jo temeljito obnovili. Prvič so to naredil Italijani leta 1934 in drugič, v letih 1980–1982, Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice. Leta 1998 je ta biser poškodoval potres. V celoti so bili obnovljeni stopnišče in zunanji zidovi. O občečloveški simboliki tega izjemnega spomenika priča prav dejstvo, da so si za njegovo ohranitev prizadevali nekdanji sovražniki Avstro-Ogrske. Danes jo vedno pogosteje obiskujejo pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi.