LJUBLJANA– V Katoliški cerkvi se na začetku jeseni ne dogaja nič daljnosežnega – a čeprav zveni malce paradoksalno, pa drži, da z daljnosežnim učinkom zanjo delujejo že manjši dogodki. Kakor so vrhovi slovenske Cerkve sami zmanjševali razsežnost in težo lanskih odstavitev nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška, kot že pred njima Alojza Urana in Franca Krambergerja, pa že težko prenašajo dolgo odlašanje imenovanja naslednikov. Sprva so ju pričakovali do lanskega božiča, potem do letošnje velike noči, zdaj že upajo, da bi ju prinesel, če smo malce hudomušni, vsaj letošnji Miklavž. Dotlej ostaja realnost, da Slovenska škofovska konferenca šteje šest članov (štiri krajevne, po enega pomožnega in upokojenega škofa), ob enakem številu njenih še živečih, a bivših članov. Po teži nazivov in ugleda so upokojenci vsekakor močnejša postava, saj medtem ko redno članstvo ne premore nobenega nadškofa, jih je med upokojenci kar pet, eden je povrhu še kardinal. Kar, če se še pošalimo, zvesto odslikava splošno podobo slovenske družbe – polovica jih dela, druga polovica pa (zaradi upokojitve, izgube službe in drugih razlogov) počiva.
Rektor brezjanske bazilike Robert Bahčič, Tanja Oblak in zgodovinar Jože Dežman so v Vatikanu med sredino splošno avdienco papežu Frančišku poklonili mašni plašč in klekljani prt. Kot je znano, so ob dvestoletnici Layerjeve slike Marije Pomagaj klekljarice poleg desetih prtov, izdelanih za to priložnost in okras oltarjev v baziliki, izdelale tudi prt, v katerem je všitih 66 čipk. Prt je bil narejen z namenom, da ga poklonijo za oltar kapele v domu svete Marte v Vatikanu, kjer pogosto mašuje papež Frančišek. Slovenski gostje so mu poklonili še mašni plašč, v katerega je všitih šest čipk z motivom gorenjskega nageljna. |
Nuncijev dežnik nad Uranovo glavo
Za Stresa in Turnška so poleti objavili, da sta končala enoletni umik iz javnosti (prvi ga je preživel v Franciji, drugi v Stični) in se vračata v krajevno Cerkev. Neuradno pa je zakrožilo, da jima je vatikanska kongregacija za škofe, ki jo vodi kanadski kardinal Marc Ouellet, sicer dobri prijatelj našega Franca Rodeta, prepovedala nadaljnje opravljanje škofovske službe (npr. birmanje), vzela pa naj bi jima tudi zunanja znamenja škofovstva, kot so palica, mitra in pektoral. Ni se pa nič spremenilo za nadškofa Alojza Urana. Kot je splošno znano, je bil kazensko odstavljen brez jasne obtožbe, tako da se tudi braniti ne more. Razlogi Uranove odstavitve za javnost tako ostajajo še naprej povsem mistični. V duhu pokornosti je sprejel narekovani umik iz Slovenije, živi pri sv. Ivanu v Trstu, zamejski slovenski verniki in duhovniki pa ga pridno vabijo, naj jim mašuje in pridiga, potem pa za pristno dušno veselje zapoje še kako ljudsko pesem.
Da se anatema nad Uranom, ki je avgust preživel na Svetih Višarjah, vse bolj topi, je sklepati tudi po tem, da mu je 1. septembra na slavnostnem odprtju novih prostorov OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano, ko je zarosilo, dežnik podržal sam papežev nuncij Juliusz Janusz! Dva tedna pozneje je Uran somaševal s papežem Frančiškom v Redipulji (Sredipolju) na Goriškem. Sveti oče je, potem ko je v Foljanu na avstro-ogrskem pokopališču molil za vse žrtve vojn, s slovesno mašo in izjemno pridigo zaznamoval stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. V duhovniškem zboru sta mu najbliže prižnici pozorno prisluhnila Uran in koprski škof Jurij Bizjak, fizično malce dlje od pridigarja tudi novomeški škof Andrej Glavan, upokojeni koprski škof Metod Pirih in v kardinalski vrsti Franc Rode.
Križi na grobovih muslimanov
Spominske slovesnosti se je na povabilo Vatikana in tržaškega nadškofa Giampaola Crepaldija udeležil tudi slovenski mufti Nedžad Grabus s tajnikom Islamske skupnosti v RS Nevzetom Porićem. Njena spletna stran poroča, da se je Grabus »ob tej priložnosti rokoval s papežem Frančiškom in si z njim izmenjal nekaj besed«.
Ob dogodku so še spomnili: »Na območju Slovenije in Italije, posebno na območjih blizu meje (...) med velikim številom žrtev najdemo tudi več tisoč Bošnjakov. Pokopani so na različnih lokacijah. V bližini Trsta je vojaško pokopališče, na katerem je pokopanih blizu sto Bošnjakov. Na njihovih grobovih so simboli krščanstva, kljub temu da so bili muslimani, kar dokazujejo njihova imena in priimki.« Prizadevajo si, da bi bošnjaškim vojakom, ki že celo stoletje ležijo pod simboli, ki niso njihovi, zamenjali nagrobne spomenike.
Na spletni strani so slovenski muslimani izrekli svoje upanje, »da bo svetu zavladal mir in da bodo spodbudne besede papeža Frančiška prišle do ljudi, posebno tistih, ki lahko marsikaj spremenijo«.
Našo pozornost so pritegnili še s tole navedbo: »Italijanska vojska je ob stoletnici začetka prve svetovne vojne imela namen organizirati sveto mašo in srečanje s papežem na Trgu svetega Petra v Rimu, česar pa papež ni sprejel, saj bi šlo za mašo, pri kateri bi se poveličevalo in se spominjalo samo zmagovalcev, saj Italijani prvo svetovno vojno doživljajo kot veliko zmago.«
Papeževa drugačna odločitev, za Redipuljo, pomeni slovenskim muslimanom »spodbudno dejstvo za prihodnost Evrope in njenih narodov«.
Kardinalov namig
Septembra sta jubileja obhajala visoka cerkvena dostojanstvenika. Dvaindevetdesetletni škof Jožef Smej se je z železno mašo spomnil 70-letnice svojega mašniškega posvečenja, medtem ko je kardinal Franc Rode slavil 80. rojstni dan. Čemu se zdaj posveča, je med drugim pojasnil, da se redno udeležuje sej v vatikanskih uradih, mašuje, tu pa tam še birma, občasno kam odpotuje, tako bo novembra obiskal Španijo. Zimo in pomlad preživlja pretežno v Rimu, poletje in jesen v Sloveniji, kjer stanuje v domu lazaristov na ljubljanskem Taboru. O bodočih nadškofih meni, da bo njuna služba izjemno težka. Želi si, da bi njuno imenovanje pospešili: »Drugega si pa jaz ne bom dovolil (reči); mogoče s kakšno besedo kardinalu prefektu Marcu Ouelletu, mogoče drugim njegovim svetovalcem. Papežu, ki sprejme končno odločitev, pa ne bom sugeriral imen. Nekateri si to dovolijo, a take poteze po navadi niso najbolj posrečene. V enem primeru se je to že pokazalo kot zelo negativna rešitev.«
Konkretnejšega si Rode ni dovolil reči. Zato si lahko privoščimo le ugibanje, na koga neki bi meril, če ne na Urana. Za nikogar drugega namreč javnost ne ve, da bi naš kardinal imel zanj kakršen koli zadržek ali pomislek...
Papež Frančišek je v novo 30-člansko Mednarodno teološko komisijo imenoval tudi pet ženskih članic, pri eni izmed njih, redovnici Alenki Arko, sta zapisani Ruska federacija in Slovenija. Rojena 26. oktobra 1966 v Ljubljani je Arkova 1990. diplomirala na oddelku za slovenski jezik in književnost ter na oddelku za etnologijo filozofske fakultete. Med študijem je dozorela njena odločitev za posvečeno življenje, po diplomi je vstopila v redovno skupnost Loyola. Študij teologije je opravila na papeški univerzi Gregoriana v Rimu in na teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1999 je doktorirala na Gregoriani. Med letoma 1992–1995 je bila zaposlena na uredništvu slovenskega programa Radia Vatikan. Na prošnjo moskovskega nadškofa Tadeusza Kondrusiewicza je leta 1988 s sestrami iz skupnosti odpotovala v Sankt Peterburg in se vključila v delo za obnovo tamkajšnje krajevne Cerkve. |
