BRDO PRI KRANJU – Ministrstvo za zunanje zadeve tudi letos v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju prireja redni letni posvet slovenske diplomacije. Vodje naših diplomatsko-konzularnih predstavništev je poleg zunanjega ministra Karla Erjavca včeraj tako že nagovoril tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar mlajši, danes in jutri pa jih bosta še predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Pričakovano. Letošnji posvet slovenske diplomacije je resda že 19. po vrsti in je posvečen »zlasti vlogi Slovenije v mednarodnem prostoru, pomenu gospodarske diplomacije ter medresorskega sodelovanja oziroma enotnega nastopanja v mednarodnem udejstvovanju«.
Nekatere reči naj bi bile samoumevne
Mar ni samoumevno, da bi morali na vsakem takšnem posvetu spregovoriti o teh rečeh (izzivih) in potem morda – šele to bi namreč zares pomenilo doda(t)no vrednost – sprejeti tudi kakšen povsem konkreten sklep? Ja. Je pa tudi res, da vsi takšni in podobni posveti na domnevno bolj sončni strani Alp sčasoma (po dobri stari slovenski navadi) še najpogosteje preživijo kot prireditve, ki so čez čas (včasih celo že od začetka) predvsem same sebi namen ter ob robu katerih se najpomembnejši udeleženci tako radi smehljajo v televizijske kamere in nastavljajo fotografskim objektivom. Po nekaj letih od morebitnih še tako dobrih začetnih namenov velikokrat žal ostaneta samo blišč in beda političnega marketinga (samo še oglaševanje zdolgočasenih obrazov aktualnih oblastnikov). Je mar z rednim letnim posvetom slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju bistveno drugače? Ne, v televizijskih informativnih oddajah se boste znova lahko nagledali in naposlušali Erjavca in Cerarja ter, kot rečeno, potem še vsaj Pahorja in Brgleza. Vprašanje, ki pa bi ga bilo nujno treba v zvezi s takšnim ponavljajočim se šovom slovenske diplomacije postaviti našim izvoljenim predstavnikom ljudstva, pa se kljub temu ali prav zaradi povedanega glasi: zakaj že je koristen takšen posvet, ali res ne bi mogli na njem zbrani v istem času delati kaj drugega, precej bolj koristnega za državo in davkoplačevalce?
Vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov bodo sicer resda na Brdu z resornimi ministri, predstavniki gospodarskih združenj in podjetij razpravljali tudi o učinkovitejšem sodelovanju in učinkovitejši uporabi (gospodarsko)diplomatske mreže naše državice v tujini. Vendar pa se, točno, tudi glede tega postavlja samo po sebi umevno vprašanje: kako in koliko se bo pozneje to sploh poznalo ter kdo bo preverjal, ali bodo na Brdu odprte pahljače lepih besed, kot temu navadno pravimo, meso postale.
Lahko, skratka, le upamo, da nam bo šla na roko tudi sreča in bomo po tokratnem sejanju všečnih izjav in napovedi vendarle želi boljše rezultate, kot smo jih v zadnjih nekaj letih. In morda bi bilo dobro, če bi si kot cilj postavili še nekaj: da se ne bomo nazadnje (znova) tolažili zgolj s tem, da smo na koncu koncev še kar uspešni pri povezovanju in združevanju držav zahodnega Balkana. Slovenija kot država članica EU ne sme biti zgolj diplomatsko-konzularno predstavništvo balkanskih držav na Zahodu. Spomnimo se, kako se je, na primer, odzvala domnevno tako zelo nadobudna slovenska diplomacija, ko se je Putinova Rusija odločila, da bo ustavila vse svoje dejavnosti, povezane z gradnjo plinovoda Južni tok. Odgovor najdemo tudi v komentarju, ki ga je takrat za Delo napisal nekdanji generalni sekretar slovenske vlade, minister in veleposlanik Borut Šuklje: »Slovenija, ki se je na projekt skrbno pripravljala in računala na investicijo v vrednosti milijarde evrov, je ostala bolj ali manj tiho.« Če bi hoteli ravnati prav in biti realni, bi tudi od trnuljčic, ki se pravkar udeležujejo posveta na Brdu, nujno morali zahtevati nemogoče.
Cerar opozoril, da smo tudi mi (v) EU
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je prvi dan zbranim na posvetu na Brdu pojasnil, da je in da bo prav naša verodostojnost odločilna za krepitev ugleda in uspešno nastopanje SIovenije v mednarodnem prostoru. Dejal je, da se verodostojnost (vsake) države gradi tudi na spoštovanju načel in pravil mednarodnega prava ter doslednem nastopanju proti njihovim kršiteljicam. Dodal je, da bo Slovenija verodostojna, če nam bo uspelo (že doma) dvigniti politično kulturo, utrjevati vladavino prava in z njo tudi enakost pred zakonom. Poleg tega je poudaril, da je danes že »čas za novo opredelitev strateških ciljev slovenske zunanje politike in poti do njih, ob jasnem zavedanju, kdo smo, od kod smo ter kam želimo« ter da se zato moramo zavedati, da smo tudi mi EU in da je prav, da smo njen dejavni člen. Priznal pa je, da ga skrbi, ker Slovenci velikokrat v svoji pretirani samokritičnosti izgubljamo širšo perspektivo: »Pri ozaveščanju te širše perspektive in resničnih potencialov lahko pomaga predvsem naša diplomacija s svojim pogledom od zunaj.« Zanimivi poudarki. Kot bi bili prepisani iz neke srednješolske seminarske naloge. Na posvetu, ki naj bi ga upravičeno razglašali celo za vrh diplomacije, bi od vseh udeležencev in slehernega med njimi pričakovali precej več.
