LJUBLJANA – DZ redno novembrsko sejo nadaljuje obravnavo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se primanjkljaj povečuje na 1,2 milijarde evrov. Vlada je odločena konsolidirati javne finance, vsi ukrepi pa bodo namenjeni spodbujanju gospodarske rasti, sta zatrdila premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor.
Rebalans je treba sprejeti, da bo Slovenija do leta 2015 odpravila presežni primanjkljaj, torej ga spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2017 pa javne finance uravnotežila. Cerar in Mramor sta predstavila dokument, ki ga bodo ves dan obravnavali poslanci.
Nič radikalnega
Zaradi presežnega primanjkljaja in tudi previsokega dolga je stanje v državi resno in zahtevno, je ugotovil Cerar. Vlada namerava odločno ukrepati, je dejal in dodal, da pa ne predlaga radikalnih posegov, saj ne želi vplivati na manjšo potrošnjo, ampak je iskala in še vedno išče ustrezne kompromise. Z rebalansom bo letošnji javnofinančni primanjkljaj 4,3 odstotka BDP, v letu 2015 pa ga namerava vlada zmanjšati na 2,8 odstotka BDP.
Gospodarstvo v zadnjem obdobju kaže znake okrevanja, tudi napovedi so obetavnejše, toda dolgoročna in stabilna rast po premierjevih besedah ni zagotovljena. Treba bo še veliko, da bodo izboljšanje v vsakdanjem življenju občutili tudi državljani. »V to so usmerjena vsa naša prizadevanja in ukrepi,« je zatrdil Cerar.
Tudi Mramor je obljubil, da si bo vlada z vsakim korakom prizadevala za konsolidacijo javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti. Danes obravnavani rebalans letošnjega proračuna je prvi korak do tega cilja in osnova za vse nadaljnje ukrepe, vlada pa je po Cerarjevih besedah pripravila tudi že predlog rebalansa za leto 2015.
Rebalans določa ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na BDP. Kot je pojasnil premier, želi vlada več denarja nameniti projektom, ki delujejo spodbudno na gospodarsko rast.
Premalo časa za strukturne ukrepe
Ker je do konca leta preostalo le malo časa, strukturni ukrepi niso možni, zato je vlada vanj vključila prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer ji zakonodaja to omogoča. »Manevrskega prostora je malo, zato ga moramo kar najbolje izkoristiti,« je dejal.
Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov, zaradi česar se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.
Mramor je pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine in trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost in koncesij. Odhodke povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti in za transferje v pokojninsko blagajno.
