LJUBLJANA – Burno dogajanje zaradi imenovanja evropske komisarke se očitno še vedno ni povsem poleglo v domačih logih. Po aferi z Alenko Bratušek je v Bruselj vendarle odpotovala Violeta Bulc, z njenim imenovanjem pa se pri nas zdaj ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), saj je glede njenega imenovanja prejela prijavo.
Cerar najprej o opozorilu prek medijev
Je pa javno pismo predsedniku komisije Štefanecu včeraj na spletni strani stranke objavil predsednik stranke SMC in predsednik vlade Miro Cerar. Štefanec ga je namreč v januarskem pozivu zaprosil, da posreduje svoje stališče o okoliščinah, ki bi morebiti lahko nakazovale, da je Cerarjev zasebni interes vplival ali ustvaril videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog predsednika vlade.
Cerar je najprej dregnil v Štefanečev način transparentnega komuniciranja in ga spomnil na primer prijave premoženja, ki so ga politiki dolžni sporočati komisiji. »Kot veste, sem od svojega vstopa v politiko v svojih premoženjskih zadevah povsem odkrit, saj sem že v (pred)volilnem času razkril vse podatke o svojem premoženju, glede svoje uradne prijave premoženja Vaši komisiji, torej KPK, pa sem se prostovoljno odločil, da je vseskozi dostopna javnosti. Prav tako ste bili doslej v komunikaciji z menoj odkriti tudi Vi, saj sem s strani Vaše komisije najprej kar prek medijev prejel opozorilo, da nekaj dni zamujam z uradno prijavo svojega premoženja. Ker v vašem dopisu dodajate, da boste morda tudi vaše zaključne ugotovitve o tej zadevi javno objavili, Vam tudi jaz v tem duhu popolne transparentnosti javno sporočam svoj odgovor na vaše vprašanje.«
Lekcija o političnih strankah in političnih stikih
In kaj Cerar odgovarja Štefanecu glede morebitnega konflikta interesov pri imenovanju Bulčeve? Najprej opozarja, da zakonov ni dopustno »razlagati tako, da razlaga vodi v absurd«, in povsem absurdna naj bi bila takšna razlaga zakona ZintPK, po kateri bi Cerarjevo odločanje oziroma glasovanje Bulčevi, s katero ima »politične stike«, pomenilo, da je zašel v nasprotje interesov. Cerar nato Štefaneca poduči o delovanju političnih strank in političnih stikih, do katerih pri tem nedvomno prihaja.
Ob tem piše, da je v sami naravi politike, da »vsakdo pri glasovanjih o tovrstnih funkcijah podpira svoje politične somišljenike, zaveznike, simpatizerje ipd., med katere še posebej sodijo člani iste politične stranke – torej osebe, s katerimi ima posameznik vsekakor »politični stik« ravno zato, ker so zavezani isti politični skupini in njenemu programu. Povsem normalno in logično je, da člani stranke na tovrstnih glasovanjih dajo glas za (druge) člane svoje stranke – torej za osebe, s katerimi imajo pogosto celo tesne »politične stike«. Poslanci v parlamentu z glasovanjem za predsednika vlade ali ministra podprejo člane svojih strank itd. – v vseh teh in podobnih primerih državljani ali funkcionarji podpirajo osebe, s katerimi imajo »politične stike«. »Ko sem npr. pred nekaj meseci pri glasovanju na seji Vlade za podpredsednika Vlade podprl gospoda Karla Erjavca in mag. Dejana Židana, sem prav tako glasoval za osebi, s katerima sem v tesnem »političnem stiku«, onadva pa sta nekaj mesecev pred tem v Državnem zboru z glasovanjem podprla mojo kandidaturo za predsednika Vlade RS. Prav tako sem kot predsednik vlade v skladu z Ustavo Republike Slovenije, zakonom in drugimi pravnimi akti Državnemu zboru predlagal v izvolitev listo ministrov, pri čemer sem imel pred tem seveda z vsemi kandidati za ministre »političen stik«. Takšne vrste »političnih stikov« niso nedopustno (nezakonito ali neetično) povezane z zasebnim interesom, pač pa so normalni in celo nujni del demokratičnega in pravno urejenega političnega procesa. V mnogih takšnih primerih je ne le pravica, pač pa celo dolžnost predsednika vlade, da predlaga v imenovanje ali izvolitev osebe, s katerimi ima »političen stik«. Ker sem prepričan, da res ni potrebe, da na tem mestu to argumentacijo še poglabljam, naj končno le še poudarim, da moje glasovanje za mag. Violeto Bulc ni moglo biti in ni bilo v mojem (pristranskem) zasebnem interesu, pač pa je bilo zelo močno v (z moje strani dojetem) državnem interesu, saj sem želel s to svojo podporo Sloveniji zagotoviti, da ima v Evropski komisiji sposobno in verodostojno kandidatko.«
O nepredstavljivem
Ob koncu Cerar zagotavlja, da v omenjeni zadevi ni zagrešil nobene zlorabe ali protipravnega, koruptivnega ali kakšnega drugega neprimernega dejanja, ki bi kazalo na kršitev zakonskih ali etičnih načel in pravil o integriteti javnega funkcionarja.
Na dodatna pojasnila je Cerar še pripravljen, če pa bi prišlo, kot piše, do »nepredstavljive situacije, da bi KPK v tej zadevi zoper mene ali katerega drugega člana vlade, ki je glasoval za mag. Violeto Bulc (s katero je bil seveda v »političnem stiku«), uvedla postopek zaradi nedopustnega ravnanja,« pa bo še nazorneje izpodbil domnevo o konfliktu interesov.
