LJUBLJANA – Odbori DZ za zadeve EU, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko so po treh urah razprave prekinili današnjo sejo, ki je potekala ne temo grške krize in njenih posledic za Slovenijo. Nadaljevali naj bi jo prihodnji teden. Premier Miro Cerar je dejal, da se bo v primeru nove pomoči Grčiji zavzel za manjšo izpostavljenost Slovenije.
Cerar: V Sloveniji težko
Cerar, ki je člane odborov nagovoril že ob začetku seje in poudaril, da moramo biti pri reševanju grške krize pripravljeni na vsako opcijo, je ob koncu seje pojasnil, da se bo Slovenija v primeru novega programa pomoči Grčiji zavzela za to, da bo tokrat med najmanj izpostavljenimi članicami, »ker je to pravično in razumno«, ali pa vsaj nekje na sredini, saj so tudi razmere v Sloveniji težke.
Poslanec SDS Andrej Šircelj je opozoril, da je možnih več scenarijev za rešitev grške krize in da na nedeljskem vrhu EU ne bo jasno nič več, saj je grški program predvidljiv. »Očitno se nekdo ne zna in si ne upa odločiti. Bolj ko prelagamo odločitve, slabše bo,« je dejal in opozoril tudi na geostrateški pomen območja, na katerem je Grčija. »O tem se verjetno pogovarja, ko ameriški predsednik Obama kliče predsednika Evropske komisije Junckerja,« je dejal.
Tonin: Slabo pobiranje davkov
Matej Tonin (NSi) je kot ključne probleme Grčije izpostavil zelo slabo pobiranje davkov, neučinkovito in koruptivno administracijo ter neugodno demografsko sliko. Evropa in območje evra morata po njegovem mnenju vztrajati pri spoštovanju pravil. »Če se od njih odstopi, pade Evropa, še prej pa pade območje evra,« je dejal in dodal, da bi s popuščanjem grški Sirizi odprli pot za demagoge v Španiji in na Portugalskem. »Samo vprašanje časa je, kdaj bi enako zahtevali zase.«
Matjaž Nemec (SD) je ocenil, da so Grki v preteklosti živeli v iluziji in nad lastnimi pričakovanji, medtem ko Evropa po drugi strani ne razume stisk posameznikov, kar se po njegovem mnenju izraža v aroganci posameznih voditeljev. Kritičen je bil tudi do Junckerja, ki je dolga leta vodil Luksemburg, »ki je postal davčna oaza sredi Evrope«.
Grims: Grozeča skrajna levica
Razprava med člani odborov je bila na trenutke zelo polemična, predvsem med samimi opozicijskimi strankami. Branko Grims (SDS) je namreč dejal, da »nič bolj ne ogroža evra, Grčije in EU kot celote ter kakovosti življenja vseh nas v EU kot skrajni levičarji«. To se mu zdi bistvo te zgodbe. »En račun za svoje početje želijo izstaviti vsem nam. Mevžasti odgovor EU je strahovita napaka,« je dejal.
Tudi Tonin je bil kritičen do Sirize. Kot je dejal, je bilo v Grčiji v preteklosti veliko odpora do sprememb, ko so se začeli kazati prvi rezultati, »pa je udarila Siriza«. Meni, da se po nedeljskem referendumu o pogojih mednarodne pomoči v Grčiji ni spremenilo nič in da se danes ukvarjajo z istimi težavami kot pred njim. To je bil referendum za homogenizacijo Sirize, je ocenil.
Mesec: Cipras priložnost
Luka Mesec (ZL) se s tem ni strinjal. Prepričan je, da gre v primeru grške krize za poskus ustavljanja celotne evropske levice, ki po njegovem mnenju predstavlja solidaren in egalitaren odziv na krizo. Če zmaga grški premier Aleksis Cipras, bo dobila Evropa priložnost, da se spet zgradi na demokratičnih temeljih, je dejal Mesec, ki kot edino realno alternativo v Grčiji vidi v neonacistični stranki Zlata zora.
Sklic skupne seje odborov so zahtevali v poslanski skupini NSi. Predlagali so sprejetje treh sklepov, v skladu s katerimi bi odbori podprli nadaljevanje pogajanj med mednarodnimi institucijami in grško vlado, slovenski vladi bi predlagali, da je vključena v vsa pogajanja, hkrati pa bi jo pozvali, da DZ sproti obvešča o rezultatih pogajanj. Cerarju, ki je zaradi seje odborov odložil začetek seje vlade, so se zdeli ti sklepi smiselni. O njih bodo odločali na nadaljevanju seje.
