ODSTOP

Cerar je žrtvoval 
šolsko ministrico

Objavljeno 09. marec 2015 20.01 | Posodobljeno 09. marec 2015 20.00 | Piše: Jadran Vatovec

Ko odstop ministrice sprejme premier, ki ni zaslužil toliko kot ona.

Dr. Stanka Setnikar Cankar se dobro razume z Mirom Cerarjem, očetom našega premierja, a to je ni rešilo. Foto: Mavric Pivk

LJUBLJANA – Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, nekdanja dekanka ljubljanske fakultete za upravo dr. Stanka Setnikar Cankar je premierju dr. Miru Cerarju v petek ponudila odstop. Ne, Setnikar Cankarjeva ni storila zgolj tistega, česar pravosodni minister mag. Goran Klemenčič ni bil pripravljen storiti: čeprav je poudarila, da ona ni zagrešila ničesar nezakonitega, je ob tem še dodala, da pa kljub temu ne želi, da bi očitki na njen račun obremenjevali prihodnje delo ministrstva za izobraževanje. Ravnala je etično. Etično? Ja, prvič zato, ker je vsaj odstopila, in drugič, ker »problem popoldanskega zaslužkarstva v javnem sektorju in na račun javnega sektorja« ne zadeva, kot je marsikdo v prvem hipu najbrž zmotno pomislil, samo tistih, ki »pripeljejo« enega ali več projektov na svojo fakulteto in ji s tem omogočijo, da tudi ona nekaj zasluži, ter potem tudi pošteno plačajo razmeroma visoke davke.

Cerarjev espe je res zaslužil manj

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v preteklih letih kot Miroslav Cerar, s. p., s sodelovanjem z državnimi organi in ustanovami zaslužil »samo« 353.337,81 evra. Kar je nedvomno manj od zneska, ki ga je v istem obdobju zaslužila dr. Stanko Setnikar Cankar. Kot profesor ljubljanske pravne fakultete je svetoval oziroma strokovno pomagal državnemu zboru, državnemu svetu, ministrstvu za javno upravo, ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za izobraževanje, ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvu za kmetijstvo, Pedagoškemu inštitutu, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Šoli za ravnatelje, Mestni občini Koper, Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za upravo, Univerzi na Primorskem, Zavodu za šolstvo, Javnemu skladu za regionalni razvoj, RTV Slovenija itn. Res pa tudi je, da je aprila 2013 (ko se je začel pripravljati za nastop na parlamentarnih volitvah s svojo stranko?) svoj Miroslav Cerar, s. p., izbrisal iz poslovnega registra. To pa. 

Dr. Maks Tajnikar le ni brez razloga namignil, da bi bilo bržda treba tudi tiste, ki jih sicer res ni na seznamu, vprašati, kako to, da jih tam ni.

KPK nečesa ni opazil?

Štefanečeva Komisija za preprečevanje korupcije pa kot da ni opazila, da so z etičnega in moralnega vidika (z vidika zaželene integritete!) najbrž bolj sporni tisti zaposleni v javnem sektorju, ki so s svojimi »popoldanskimi« espeji, deooji in zasebnimi inštituti zaslužili zelo veliko in še več, a jih kljub temu ne boste našli na seznamu predstavnikov tako imenovane akademske zaslužkarske elite, ki so v javnem sektorju v zadnjih letih (po letu 2003) na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb prejeli po najmanj 200.000 evrov. Pa saj niti predsednik vlade, tako vsaj kaže, za zdaj ni dojel, za kaj gre. Odstop, ki mu ga je ponudila dr. Setnikar Cankarjeva, je namreč sprejel in dejal, da je od fakultete, na kateri je bila zaposlena in ki jo je celo vodila, za dodatno strokovno delo prejemala »precej velike zneske za slovenske razmere«, kar zdaj v javnosti vzbuja nezaželeno pozornost.

No, treba pa se je zavedati, da je KPK z objavo seznama domnevno najbolj spornih zaslužkarjev v javnem sektorju jeznim davkoplačevalcem na pladnju zavajajoče ponudil zgolj del grešnikov. Javne ustanove so kopici zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih 12 letih (na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb) sicer skupno nakazale več kot milijardo evrov, vendar pa ni res, da jim je bil ves ta denar nakazan iz proračuna. Če je od januarja 2003 do marca letos največ zaslužil sodni tolmač za albanski in turški jezik Abdulaziz Počink (zaslužil je 769.416,84 evra) in se je na lestvici takoj za njim res uvrstila Cerarjeva ministrica za izobraževanje dr. Stanka Setnikar Cankar (z dodatnim honorarnim delom ji je uspelo zaslužiti fantastičnih 636.068,98 evra, če smo natančni, samo njena fakulteta ji je poleg plače v tem obdobju nakazala 541.848 evrov), so med tistimi, ki so zelo dobro dodatno zaslužili, tudi mnogi, ki jih ni na tem seznamu KPK. Kako jih ni? »Morate vprašati dr. Mira Cerarja, dr. Rajka Pirnata, dr. Jožeta P. Damijana, kje so oni na tem spisku,« je vzkliknil dr. Tajnikar v izjavi za TV Slovenija in namignil, da tistih, ki so s svojimi popoldanskimi espeji, deooji in zasebnimi inštituti prav tako zaslužili zelo veliko in so potem plačevali precej nižje davke, pa od tega fakultete, na katerih so zaposleni, niso imele nobene koristi, sploh ni na seznamu KPK. Ja, Tajnikar je upravičeno želel opozoriti, da Cerarja, Pirnata ali Damijana na seznamu ne boste mogli najti. Ali zato dr. Miro Cerar samemu sebi za zdaj še ni ponudil odstopa?

Jazbec in Klemenčič nista več zanimiva?

Očitno smo že pozabili na zelo resne očitke na račun vodstva Banke Slovenije (guvernerja dr. Boštjana Jazbeca). Ker? Ker je vrhovno sodišče odpravilo (razveljavilo) poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pod vodstvom zdajšnjega pravosodnega ministra mag. Gorana Klemenčiča o premoženjskem stanju predsednika SDS Janeza Janše. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je Klemenčičev KPK kršil z ustavo zagotovljene človekove pravice. Premier dr. Miro Cerar je potem napovedal, da se želi o tem še pogovoriti s Klemenčičem. In kaj je storil po pogovoru s Klemenčičem, ki mu kljub sodbi vrhovnega sodišča ni ponudil odstopa? Pojasnil je le, da ima Klemenčič po njegovem mnenju še vedno »vso potrebno integriteto, da lahko v polni meri in odgovorno opravlja delo ministra za pravosodje«. Medtem pa je, točno, že izbruhnil novi škandal in slovenska javnost je dobila novo kost za glodanje: ministrico za izobraževanje dr. Stanko Setnikar Cankar. 

 

Deli s prijatelji