LJUBLJANA – Na predvečer dneva državnosti so se trije nekdanji in aktualni predsednik vlade v oddaji Slovenija po 24 letih na TV Slovenija strinjali, da je bila osamosvojitev Slovenije izjemen dosežek. Manj pa so zadovoljni s stanjem v državi po 24 letih, pri čemer so eni bolj, drugi manj kritični do smeri razvoja slovenske države.
Občudovanje in kriza
Po besedah predsednika prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta je njegova vlada v prvih dveh letih po osamosvojitvi izpolnila pričakovanja, potem pa so se stvari spreminjale v drugo smer. Meni, da bi lahko šlo drugače, če bi imeli kontinuiteto reform. V Sloveniji namreč nismo dosledno vpeljali pravne države in socialno tržne ekonomije, padli smo tudi v politični kulturi, v kateri je še vedno premočna polarizacija, je prepričan Peterle.
Tudi po mnenju Janeza Janše je Slovenija na bistveno nižji točki, kot bi lahko bila. Slovenska državnost je sicer nekaj, česar moramo biti tudi po 24 letih veseli. Šlo je za zgodovinski epohalni dosežek slovenskega naroda, ki je dobil priložnost, a je še po 24 letih nismo izkoristili. Prevladujoči del slovenske politike namreč po Janševem mnenju Slovencem ni dovolil, da bi se razvijali, kot so se sposobni.
Tudi Alenka Bratušek, kot pravi, še vedno občuduje Slovenijo. V 24 letih smo po njenih besedah naredili velike korake. Bi si pa, kot pravi, zatiskali oči, če ne bi priznali, da tudi nismo naredili vsega prav oziroma smo kaj naredili narobe.
Aktualni premier Miro Cerar prav tako poudarja, da smo leta 1991 dosegli nekaj izjemnega in se uvrstili na svetovni zemljevid. V tistem obdobju je bila Slovenija zgodba o uspehu, ki pa nas je po njegovih besedah zavedla v to, da se nam ob dobrem začetnem izhodišču ni treba ukvarjati s seboj. A nas je kriza izučila, da moramo za svojo državo končno nekaj storiti tudi sami, je še dejal Cerar.
Bratuškova se spominja debelih krav
Nekdanji in sedanji premier so se dotaknili tudi bančne luknje in javnofinančnega dolga države. Janša je opozoril, da še noben bankir, ki je odgovoren za bančno luknjo, za to ni odgovarjal. Opozoril je, da je isti krog ljudi, ki je ustvaril bančno luknjo, delno soustvaril tudi prvo bančno luknjo v začetku 90. let. Pri tem je navedel Mitjo Gasparija, Jurija Detička in Cirila Krpača. Ti so odločali o denarju, ki ga bomo mi in naši otroci plačevali zaradi njihovih napačnih odločitev, je dodal. Peterle pa je opozoril, da se v Sloveniji ponavlja model, da »se zgodi zločin brez zločinca«. Odgovornih (za npr. bančno luknjo) ni, posledice pa se zvalijo na davkoplačevalce. »Ko bodo tisti, ki imajo najvišje funkcije, odgovorno upravljali državo, ne pa izgubljali milijone doma in v tujini na bančnih računih, potem bodo ljudje začeli verjeti v to državo,« je prepričan. Po njegovem je namreč elita tista, ki lahko pri ljudeh vzbudi zaupanje v državo.
Bratuškova se ni strinjala, da ni še nihče odgovarjal za bančno luknjo. Morda še niso odgovarjali bankirji, vendar pa so luknjo povzročili tudi tajkuni, mnogo jih je že zaprtih. Menila je, da je luknja posledica tajkunizacije v letih »debelih krav«. Cerar pa je bančno luknjo in javnofinančni dolg označil za nacionalno katastrofo. »Imeli smo potencial, da bi bili zelo uspešna država. Če bi se pripravili na krizo, bi bili zgodba o uspehu,« je prepričan. Po njegovih besedah se je zdaj treba posvetiti prihodnosti. Kot pravi, je njegova vlada ustavila poglabljanje javnofinančnega dolga, pripravljajo pravna sredstva za izterjavo s Hrvaško, prav tako bodo naredili vse za izboljšavo pravosodnega sistema in javne uprave.
Mladi in njihova kriza
Spregovorili so tudi o prihodnosti mladih. Po Janševem mnenju so vzroki, da se mladi izseljujejo iz Slovenije in imamo na desettisoče nezaposlenih diplomantov, v preteklosti. Po njegovem mnenju bistveni problem ni bolonjska reforma, ampak vpisi v šole, za katere se je vedelo, da bodo diplomanti nezaposljivi. »5000 mladih gre v tujino s trebuhom za kruhom, mi pa bomo namesto njih dobili emigrante iz Afrike,« je dejal.
Bratuškova pa meni, da je bila bolonjska reforma napaka, vendar pa je treba dobro premisliti, kako razvijati visokošolski sistem. Vsekakor mora ta biti usklajen s potrebami trga, je dejala in poudarila, da je treba vsem mladim omogočiti kakovostno izobrazbo. Cerar je naštel nekatere kratkoročne ukrepe vlade za rešitev težav mladih, med drugim spodbude, da bi šli nazaj v poklicno izobraževanje. Ob tem je dodal, da se bo treba tudi na dolgi rok temeljito ukvarjati s šolstvom, predvsem z visokim.
Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja sprave. Cerar napoveduje, da bodo v kratkem zanesljivo naredili nekaj korakov v to smer, »da bo ta bolečina v veliki meri izginila«. Po besedah Bratuškove je treba ljudi prepričati, »da je čas, da gremo naprej«. Peterle je prepričan, da je največji problem odnos do žrtev revolucije, saj pri tem »še ne govorimo evropsko«, Janša pa opozarja na pomanjkanje politične volje, saj država z zakonom ne more sama sebe v nekaj prisiliti.
