Koliko je vredno človeško življenje? Je neprecenljivo ali se njegova vrednost da izmeriti v vatlih? Če sledimo eni od sodb, ki je luč sveta ugledala sedem let po smrti mladenk pred zloglasno Zavašnikovo Lipo, potemtakem se ranjeno življenje ta hip enači z dobrimi 15 evrskimi tisočaki. Ne bi polemizirali o tem, ali odmerjeni cvenk odtehta travme, ki bodo poškodovano dekle spremljale do konca življenja. Lahko pa nekaj o tem, koliko je dejansko vreden človek, ki se mu življenjska nit pretrga nasilno. Če sledimo ekonomskim kazalnikom, se da izguba življenja popisati tudi v goli računski logiki, torej izmeriti v denarju.
Že v kapitalizmu je človek prenehal biti merilo vseh stvari!
Leta 1999 je bil izračun vrednosti človeškega življenja, narejen po metodi, ki je predstavljala seštevek diskontiranih vsot letnih bruto družbenih proizvodov na prebivalca za izgubljena leta življenja, ocenjen na slabih 44 milijonov tolarjev, kar danes znaša okoli 183.500 evrov. Če se bo Robert Zavašnik samo še dve leti uspešno skrival pred roko pravice, bo opran naglavnega greha. Čeprav je sokriv za smrt treh mladih, bo, kot vse bolj kaže, tudi ob znatni pomoči našega počasnega in slabo odzivnega pravosodnega sistema, njegova sokrivda zminimalizirana. Še banalen prekršek bo tedaj zakonsko terjal hujše sankcije.
Čez dve pomladi – in kot zdaj kaže, se mu bodo njegove intrigaške miškulance obrestovale – bo lahko kot ptica priletel nazaj v materino ognjišče, domov v Spodnje Pirniče, ne da bi se mu bilo treba zaradi smrti treh deklic sploh kdaj smukati za rešetkami. Zdi se, kot da je vrhovni izrek izmailstva Nič ni resnično, vse je dovoljeno, ki ga je v svojem zgodovinskem romanu Alamut zapisal Vladimir Bartol, tesno položen v kolesje sodobnega časa s parafrazo, da v današnjem času ni nič sveto, še najmanj pa življenje. V ospredje družbe stopajo moralno nesprejemljiva načela: oblikujejo se navade in vzorci vedenja kot nove vrednote, pravica močnejšega zmaguje nad šibkejšim, stvari presegajo vrednost osebe, materialno je nad živim. Ne po vesti, še najbolj bo begavčka udarilo po žepu – ampak njegovi že zdaj pridno pobirajo parkirnino, menda je med dražjimi v Ljubljani, od romarjev na Šmarno goro.