NA KOŽO

Čemu le ostajajo, 
ko že odstopijo?

Objavljeno 12. oktober 2016 00.25 | Posodobljeno 12. oktober 2016 00.27 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Nekateri se le nočejo odreči kakor (pre)slabo plačanim sinekuram znotraj SDH.

Nadzornemu svetu Slovenskega državnega holdinga je uspelo s članico uprave Anjo Strojin Štampar skleniti sporazumni dogovor o predčasnem prenehanju funkcije. Dogovor o prenehanju njene dozdajšnje funkcije, da ne bi kdo česa drugače razumel. Dobra novica naj bi sicer bila, da bo Strojin Štamparjeva ostala v SDH, da bo tam zaposlena za nedoločen čas in bo menda prejemala le približno 8000 evrov bruto plače. Dobra novica? Za koga? Zlasti za Strojin Štamparjevo, jasno. Ste tudi vi opazili, da se vsakič, ko o njej po kuloarjih zakroži kaka novica, praviloma že spet omeni tudi to, da ni samo velika prijateljica nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, saj je še kako dobro zapisana tudi pri Borutu Jamniku, predsedniku uprave Modre zavarovalnice? Kje pa, s tem ne želim reči, da takšna omemba sama po sebi ni zgovorna. Seveda je. Mimogrede, o negotovem končnem izidu spopada med Jamnikom in tako imenovanimi old boysi za vpliv na SDH in slabo banko sem v Slovenskih novicah pisal že lani. Takrat je bil izid tega spopada res še videti negotov. Toda vrnimo se od splošnega še malo h konkretnemu, v kadrovski paradiž SDH. Točno, tudi nekdanji prvi mož SDH Marko Jazbec je še vedno – čeprav je kakor zelo načelno takoj odstopil, ko so ga zaradi zavajanja z zastarelimi podatki o poslovanju Luke Koper prijavili Agenciji za trg vrednostnih papirjev – v njem zaposlen za nedoločen čas in prejema plačo, o kakršni večina slovenskih državljanov ne more niti sanjati. Tu bi se ustavil in opozoril na zares neverjeten kavelj 22, katerega skrivnosti nam vsaj do danes še nihče ni hotel pojasniti. Že nekaj časa namreč poslušamo in beremo, da je za najsposobnejše slovenske menedžerje prava nočna mora predvsem komaj omembe vredna višina plač članov vodstev državnih in paradržavnih podjetij in družb, ki jo je nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik omejil s plačnim zakonom. Da za te menedžerje zato že nekaj časa niso zanimiva preslabo plačana delovna mesta v (para)državnih družbah. Temu pritrjujejo celo nekateri ministri. Tu pa naletimo na kavelj 22: kako to, da se Strojin Štamparjeva ali Jazbec tako oklepata prav foteljev in plač v teh družbah. Ali si ne bi, ker sta tako sposobna in kakovostna, lahko na trgu poiskala precej boljše službe? Očitno le ni vse tako, kot nas prepričujejo.

Deli s prijatelji