Pa smo le dočakali! Podatek namreč, ki nas v EU postavlja za vzor. Dobili smo dokaz, da je podalpski boj za enakopravnost med spoloma zadnja leta presegel vsa pričakovanja. Žal v škodo naših, beri moških. Povprečno emancipirana Slovenka kaže podobo 42-letne uglajene dame, seveda zaposlene, vsaj srednje izobražene, ki ima enega otroka, živela bo najdlje v EU, dosega pa domala sto odstotkov moške plače. Prav to slednje so bile še včeraj zgolj pobožne sanje, danes Evropska komisija ugotavlja, da ima Slovenija najmanjšo razliko med povprečnim urnim zaslužkom nje in njega. Ali v jeziku številk: plače Slovenk so le še za pičlega 2,3 odstotka nižje od prejemkov moških. Da bo podatek imel primerno težo, dodajmo, kako je tovrstno povprečje EU kar 16,2 odstotka, v oh in ah Estoniji pa mesečna monetarna razlika med spoloma dosega celo 27,3 odstotka.
Splača se biti Slovenka. Tudi zavoljo preprostega dejstva, da živijo one domala osem let dlje od nas, eks mačotov. Zadnja statistika, ki jo imam pri roki, mi kaže celo, da je med podalpskim življem, starim sto ali več let, neverjetnih 84 odstotkov žensk. Nič čudnega, če je ni pod Alpami, ki svojega ne bi vsaj nekajkrat vprašala po oporoki. Kajti v osmih letih ženskega dodatka je dokazano moč zapraviti kar nekaj tega. Moškim nenaklonjena je tudi igra številk, ki kaže, da ima vsaj srednješolsko izobrazbo že 93,5 odstotka dam, kar je sploh največ v Evropski uniji. Dvomim, da je vstop naših južnih sosedov v EU to podobo kaj spremenil, enaka bo bržkone ostala tudi, ko in če se eujevski družini pridružijo Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina. Celo med študentarijo je razlika v prid kiklam. Razmerje je 57,6 proti 42,4, v EU denimo 55 proti 45. Če drugega ne, vemo zdaj, zakaj študij uspešno konča znatno več študentk kot študentov.
Kar samo od sebe mi pred očmi prileze razmišljanje filozofa Nietzscheja o tem, kako so ženske nedopovedljivo hudobnejše od moških, a tudi pametnejše. Dobrota pri njih pa da je že oblika izrojenosti. Kajti moški so zanje samo sredstvo, pretveza, taktika za dosego cilja. Emancipiranke so po Nietzschejevo anarhistke v svetu večno ženskega. Če vprašate mene: edina prava pot k emancipaciji žensk bi bila, da postanejo čim bolj ženstvene. Ne pa, da hočejo biti za vsako ceno enake moškim. V ženski nočem rivala, tekmeca. Hočem žensko!