Na kranjskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje v odškodninski tožbi Merkurja proti nekdanjemu vodstvu podjetja, saj ponujena poravnava za Merkur v stečaju ni bila sprejemljiva. Toženi so danes poudarili, da za sporni posel s centrom Primskovo niso vedeli in da so bile vse odločitve v rokah prvega moža Merkurja Bineta Kordeža.
Poravnave ni bilo
Devet milijonov evrov vredna tožba zaradi oškodovanja Merkurja je bila sprva usmerjena tudi proti Kordežu, ki pa na vloženo tožbo ni odgovoril, zato mu je sodišče že lani naložilo plačilo odškodnine. Ker je Merkur ne more izterjati, se nadaljuje tožba proti preostalim nekdanjim članom uprave in nadzornega sveta podjetja.
Pred sodnimi počitnicami so toženi podali predlog poravnave, vendar ponujena odškodnina za stečajno upraviteljico Merkurja Simono Goriup ni bila sprejemljiva. Tako se je sojenje na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča danes nadaljevalo z zaslišanjem toženih. Ti so zatrdili, da s sporno preprodajo trgovskega centra na Primskovem niso bili seznanjeni.
Goran Čelesnik, ki je bil v upravi Merkurja do marca 2010 pristojen za komercialno področje, je izpostavil, da je imel omejena finančna pooblastila in da za preprodaje ni vedel. Prav tako se o tem niso pogovarjali na sejah uprave. Finančno in računovodsko področje je bilo po njegovih besedah povsem v domeni Kordeža, ki je imel kot predsednik uprave neomejena pooblastila.
»Bil je bog«
Kordež je, kot je dejal Čelesnik, v Merkurju veljal za kult oziroma boga. Povsem v njegovih rokah naj bi bilo tudi lastninsko preoblikovanje. Kdor se z njegovo odločitvijo ne bi strinjal in se mu zoperstavil, bi moral Merkur zapustiti.
Tudi Milan Jelovčan, ki se je v upravi ukvarjal z informatiko in organizacijo, je povedal podobno. Izpostavil je, da vsebine spornega posla ni poznal, je pa namesto Kordeža podpisoval nekatere dokumente, ki so jih pripravili pravniki, zato jim je povsem zaupal, medtem ko jih sam ni mogel preverjati. Vsebine spornega posla, kot trdi Jelovčan, tako ni poznal, z njo pa se je seznanil šele na sojenju. Enako sta zatrdila nekdanja člana nadzornega sveta Merkurja Branko Dernovšek in Jakob Piskernik, saj spornega posla nadzorniki na svojih sejah niso obravnavali.
Piskernik je bil dolgoletni direktor Merkurja, ki je nakelsko podjetje vodil vse do upokojitve leta 1998, pozneje pa bil še član nadzornega svetal »Ko sem izvedel za stvari, ki so v obravnavi, me je to zelo prizadelo in še danes to težko prenašam,« je izpostavil.
Zaslišanja decembra
Tudi Dernovšek, ki je bil predsednik sveta delavcev in s tem član nadzornega sveta, je poudaril, da s postopki ni bil seznanjen. »O tem spornem poslu dobesedno nisem imel pojma,« je zatrdil in dodal, da je v času svojega mandata v roke prejemal le konsolidirana letna poročila, v katerih so bila zagotovila, da ni bilo nikakršnih spornih poslov.
Na podlagi pričanja Dernovška in Piskernika ter drugih dokazov je sodnik Aleksander Urankar danes sklenil, da bo o tožbenem zahtevku zoper njiju že lahko odločil in podal pisno sodbo. Glede na to odločitev in zavrnitev predlogov o nadaljnjih zaslišanjih je mogoče sklepati, da bo sodnik oba nekdanja nadzornika oprostil odgovornosti za oškodovanje Merkurja.
Zoper Čelesnika in Jelovčana ter nekdanjo nadzornico Marto Bertoncelj pa se bo sojenje nadaljevalo 2. decembra, ko bo poleg nekaterih drugih prič zaslišan tudi Kordež.
