Cecilija in Tonček sta spet pod lastno streho

BAKOVCI – Kako pomembni so medsosedski odnosi, sta v minulih tednih na svoji koži izkusila sin in mama, 50-letni Anton in 85-letna Cecilija Korpič iz Bakovcev, ki se jima je življenje konec lanskega leta obrnilo na glavo. Med božično-novoletnimi prazniki je notranjost in delno zunanjost njune hiše razdejala eksplozija plinske jeklenke. 
»Bilo je 23. decembra okoli pol treh popoldne. Pripravil sem si testo za princeske, ponagajal mi je štedilnik. Očitno je uhajal plin, in ko sem prižgal ogenj, je vse razneslo,« se spominja Anton, ki ga je ob štedilniku močno popeklo po obrazu in rokah, Cecilija, ki je v kotu na kavču brala revijo, pa je bila lažje poškodovana. 
»Oba sva končala v bolnišnici, mamo so hitro odpustili domov, mene pa so zdravili deset dni,« še pove Anton, ki mu zaradi dogodka grozi kazen. Ker je eksplodiralo zaradi nepravilne namestitve plinske cevi, so ga kazensko ovadili zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Čeprav so se prazniki sprevrgli v najhujšo nočno moro njunega življenja, sta bila silno vesela, saj sta imela res velikansko srečo, da sta eksplozijo preživela. A v svojem, zdaj uničenem lastnem domu nista mogla živeti, potrebna je bila celovita prenova hiše v Stari ulici v Bakovcih; škode je bilo približno za 30.000 evrov. Toda kako bi obnovila hišo, ko pa živita s skromnimi prihodki: Cecilija prejema le dobrih 300 evrov pokojnine po možu, ki je umrl že pred več kot tridesetimi leti, Tonček pa je prav po tragediji ostal brez službe v domačem gradbenem podjetju SGP Pomgrad in prejema minimalno nadomestilo z zavoda za zaposlovanje. Toda mati in sin v nesreči nista ostala sama.

Solze veselja

V Bakovcih so se dobrosrčni krajani organizirali in februarja se je začela dobrodelna akcija. Cecilija in Anton sta si želela, da bi vsaj do poletja znova normalno zaživela v svoji hiši, in to jima je s pomočjo dobrih ljudi uspelo. Tonček je tam živel ves ta čas, čeprav je bilo videti grozno in bi se lahko vse skupaj podrlo nanj. Zdaj pa sta spet oba skupaj – pod lastno streho. Glavnina škode je popravljena, treba pa bo še kaj postoriti v hiši, čaka ju tudi ureditev fasade. 
»Seveda sva zadovoljna in vesela. Nikoli si nisem mislila, da bom spet živela v svoji hiši. Zato hvala vsem, ki ste nam pomagali,« veselo pove Cecilija. Njen sin Tonček pristavi, da bi bilo težko, če ne bi bilo dobrih ljudi.

Zahvaljujeta se bralcem Novic, ki so prek Krambergerjevega sklada dodali svoj prispevek, pa domačemu župniku dr. Francu Zorcu, predsednici KS Bakovci Nives Cajnko in Alojzu Lukaču, ki je vodil zbiranje pomoči, ter seveda vsem sokrajanom, ki so prispevali po svojih močeh. 
»Zbralo se je okoli 10.000 evrov, poleg tega je bilo veliko udarniškega dela, ko so mi sosedje in prijatelji pomagali pri delu,« pove med solzami veselja Tonček, ki se je krajanom zahvalil tudi na posebnem dogodku – sveti maši, ki jo je ob domačem župniku Zorcu daroval generalni vikar soboške škofije, lendavski dekan in župnik v Odrancih Lojze Kozar.