LJUBLJANA – Urbano čebelarjenje je pri nas še nekaj novega in zato deležno začetne nezaupljivosti, v tujini pa je to že uveljavljena praksa. V Ljubljani so čebelji panji med drugim postavljeni tudi na travniku vodnega parka Atlantis in na travniku poslovne stavbe podjetja Hofer.
Čebelarji selijo svoje čebele v mestna okolja zaradi ozaveščanja ljudi o pomembnosti čebel za okolje in v prizadevanju za ohranitev kranjske sivke. Ker poleg čebel izginjajo tudi druge živali, ki oprašujejo rastline, so ogrožene biotska raznovrstnost, prehranska varnost in nekatere industrijske panoge. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane namreč zraste na rastlinah, ki jih oprašujejo živali, 80 odstotkov teh rastlin pa oprašijo čebele.
Nabiranje cvetnega prahu v urbanem okolju
V mestih čebele niso izpostavljene fitofarmacevtskim sredstvom, med, ki ga naberejo v mestnem okolju, pa glede na kemične analize ne vsebuje težkih kovin. Čebele v urbanem okolju ne ogrožajo ljudi, saj pičijo le, ko se branijo.
2014 katastrofalno leto za čebele
Tako slabe letine, kot je bila lanska, čebelarji ne pomnijo. Že v poletnih mesecih lanskega leta je bilo jasno, da bo pridelka medu le za 20 odstotkov lanskega. Čebelarska zveza Slovenije je takrat napovedovala pridelavo le okrog 470 ton medu. Bolezni pa so povzročile še velike izgube čebeljih družin.
Brez čebel ni življenja
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od opraševanja čebel. Albert Einstein naj bi bil nekoč celo dejal: »Če bi čebela izginila z obličja sveta, človeku ne bi ostala več kot štiri leta življenja. Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka.«
