Čebele ne letijo, žita in marelic letos ne bo

LJUBLJANA – Če nam je poznojesenska melanholija z razmočeno pokrajino in naletavanjem snega še tako všeč, se moramo vprašati, kaj se letos dogaja z vremenom. Smo na pragu male ledene dobe? Bodo naši zanamci čez 100 let vino uvažali iz Afrike, Avstralije, ker bo pri nas premalo sonca za dobro kapljico? Da ne bo pomote, tudi v Angliji je vino raslo vse do obdobja male ledene dobe 1550–1850, ko je postopoma izginilo iz vseh severnih dežel. Toda, zanimivo, pred dnevi so angleški mediji poročali, da poskušajo angleški vinski zanesenjaki spet gojiti trto. Trenutno v Angliji obdelujejo že več kot 1000 hektarjev vinogradov! Kako torej, se segrevamo ali ohlajamo? S Primorske in Goriškega trenutno poročajo o pozebi. Iz Prekmurja pa o siloviti povodnji, ki je poplavila že polovico rodovitnih polj.

Toplo kot leta 1000

Po najnovejših ugotovitvah strokovnjakov je omenjeno mrzlo obdobje sledilo času med letoma 950 in 1100, ki ga strokovnjaki štejejo za najtoplejše obdobje v zadnjih 2000 letih. V 17. stoletju so angleški in nizozemski slikarji upodabljali prizore zamrznjene Temze, na zaledenelih kanalih Amsterdama pa razposajene drsalce.

Graf klimatologov jasno prikazuje, kako se je povprečna temperatura okoli leta 1990 izenačila s temperaturo v obdobju med letoma 1000 in 1100. Toda zadnjih 20 let so zaznali strmo vzpenjanje temperature, v povprečju je narasla za 0,5 °C.

Rojeni pred prvo svetovno vojno, tako kot moj ded, se spominjajo hudih zim in izrazitih letnih časov. V otroštvu mi je pogosto govoril: »Najhujša zima je bila leta 1929, takrat je medlo 14 dni skupaj, v gozdu pa so debla pokala od mraza!«

Klimatologinja Tanja Cegnar z agencije za okolje se ob takih izjavah hudomušno nasmehne: »Glede vremena imamo kratek spomin. Tudi zima ob veliki noči se nam je že nekajkrat zgodila, a nas vsakič znova preseneti. Zlasti zato, ker ob veliki noči pričakujemo sonce, pomlad, mačice in zvončke, česar letos ni bilo.« Bolj vremenoslovce begajo izrazita, nepredvidljiva nihanja.

Zalilo 300 hektarjev posevka

Iz Kmetijskega gospodarstva Lendava, kjer 36 zaposlenih obdeluje 2430 hektarjev rodovitnih polj in kjer vsako leto pridelajo petino slovenske pšenice, poročajo o hudih poplavah. »Trenutno voda prekriva 400 hektarjev polj, natančneje 300 hektarjev posevkov, se pravi sedmino vseh naših polj,« nam je povedal direktor tretjega največjega gospodarstva v Sloveniji Jožef Magyar.

»Polja nam letos zaliva že četrtič zapored. Tudi če bi danes nehalo deževati, bomo morali posevek oljne ogrščice aprila presejati s koruzo. Če bo to seveda mogoče, saj so napovedi precej deževne. V tem primeru niti aprila ne bomo sejali, saj bodo polja povsem razmočena.«

Magyar ocenjuje, da so do tega trenutka pridelali že 300.000 evrov izgube. »Pa še posejali nismo ...« Hkrati nam je direktor še zaupal, da je cena koruze in pšenice padla na 200 evrov za tono. Kmetijsko gospodarstvo, ki je lani pridelalo in slovenskim žitarjem prodalo kar 14.000 ton pšenice, tako zadnja leta bije velik boj z ekstremnimi vremenskimi razmerami. »Boste preživeli?« smo vprašali direktorja. »Moramo!« je odgovoril.

Premražene marelice

Agrometeorologinja Andreja Sušnik nas je opozorila, da so na Obali, Goriškem in Vipavskem zacvetele marelice zgodnje vrste ringlojev. »Polarni zrak je Slovenijo zajel že konec preteklega tedna. Na Ajdovskem in Vipavskem se je ohladilo do –1 °C, ponekod na Obali skoraj do 0 °C. Hladen zrak v prizemnem sloju tal je povzročil, da je dež pri tleh zmrzoval, zlasti na Krasu in na Obali ter na Ajdovskem. Obloga žleda je v led vkovala tudi cvetoče sadno drevje.«

Škodo bodo sadjarji lahko ugotoviti šele v prihodnjih dneh, ko se bodo temperature dvignile. Že zdaj pa z nekaterih območij kmetje poročajo, da so jim zgodnje marelice popolnoma pomrznile in pridelka ne bo. Toda Sušnikova opozarja, da škode ne bo povzročila samo zmrzal: »Nizke temperature so zamrznile in zaprle cvetove, zato čebele ne letijo in ne oprašujejo.«

Čebele v mrazu ostanejo doma

Čebelar inž. Franc Šivic nam je pojasnil, da so marelice na Vipavskem manj zmrzovale zaradi vetra, ki je cvetje osušilo. Toda to hkrati pomeni, da čebele ne letijo daleč: »Ko se pojavi sonce, čebele ponorijo in izletijo, toda ne prav daleč, največ nekaj sto metrov od panja. Instinktivno vedo, da ni pravi čas za dolge polete. Ko se sonce skrije, v trenutku odletijo proti domu.« To pomeni, da bo sadno drevje blizu panjev dobro oprašeno, medtem ko bolj oddaljeno sploh ne bo. Šivic je namignil, da je lahko škoda zaradi nedovoljne oprašitve tudi do 50-odstotna. »Vse je odvisno od naslednjih tednov. Če bo sonce, bodo čebele letele, če ne pa ...«

Lani suša, pozeba, letos povodenj, zmrzal

Če se vrnemo na začetek našega prispevka: Tanja Cegnar nam je pojasnila, da so nihanja podnebnih temperatur res nekaj običajnega. »Povprečna temperatura okoli leta 1000 je res podobna tisti v 90. letih. Toda, prvič, skrbi nas nenadni vzpon temperature zadnjih 30 let, po drugi strani pa nepredvidljiva nihanja vremena v kratkih obdobjih.«

Sušnikova to potrjuje: »Lani smo prav tako beležili nizke temperature. Devetega in 10. aprila 2012 so v večjem delu države zlezle pod ničlo, tudi na Primorskem.« Poročilo Arsa pravi, da so bile temperature zraka lani 9. aprila na Kočevskem pod –4 °C, na Gorenjskem od –7 do –5, na Dolenjskem, v Posavju in severovzhodni Sloveniji pa do –3. Na Obali in Goriškem ter v Vipavski dolini so pomrznili odprti cvetovi številnih rastlin.

»Toda lani smo doživeli sušo s katastrofalnim pomanjkanjem vode. Letos imamo pozebo in poplave. Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Vprašanje je, ali se bomo zmogli tako hitro prilagajati,« sklene Cegnarjeva.