ŽETEV

Čebele napovedale, da je sivka zrela

Objavljeno 16. julij 2013 01.10 | Posodobljeno 16. julij 2013 01.12 | Piše: Nada Černič Cvetanovski

Neobičajna je bila žetev sivke v Radežu nad Loko pri Zidanem Mostu.

Darko pred kotlom čaka prve kapljice olja: 150 požetih sadik ga je dalo dva decilitra. Foto: Nada Černič Cvetanovski

RADEŽ – V oblačnem dopoldnevu, ki je napovedoval dež, so se na domačiji Darka in Katarine Kosem v Radežu nad Loko pri Zidanem Mostu začeli zbirati sorodniki in prijatelji, ki sta jih gospodar in gospodinja povabila k žetvi sivke, kar je na teh območjih nekaj neobičajnega.

Žanjce in žanjice so po starem običaju posadili za mizo in postregli z domačo jedačo in pijačo, tudi sivkinim čajem, čeprav pred njimi ni bilo tako naporno delo, kot je klasična žetev žita. Čebele, ki so še kakšen dan prej množično obletavale polje sivke, so odletele, to pa je bil očiten znak, da je sivka zrela in cvetovi polni eteričnega olja, ki čebele odbijajo.

Ko so se okrepčali, so se žanjci in žanjice s srpi in škarjami podali po pobočju, imenovanem Podradež, kjer je bil pred davnimi leti vinograd, a ga je uničila trsna uš. Darkovi predniki so imeli pozneje tam travnik in sadovnjak, ko pa ga je v roke dobil Darko, sprva ni vedel, kaj bi počel z njim. V začetku so pobočje mulile tri ovce, zdaj jih je zamenjala sivka oziroma lavanda. »Štiri grmičke sivke je žena pred leti posadila okrog hiše za okras, in ker sva oba kemijska tehnika, sem zimproviziral en kotel za destilacijo. Ko so prve kaplje eteričnega olja pritekle ven in je tako omamno dišalo, je padla odločitev – imeli bomo polje sivke,« se začetkov izpred treh let spominja Darko.

Nasad bodo še širili

Prve sadike sivke sta kupila, zdaj pa sama doma vzgajata potaknjence. Poleg prave sivke, ki je najbolj kakovostna, imajo tudi hibrid, hrvaško budrovko. Gojijo več vrst, saj je eterično olje tako bolj kakovostno. Nasad bodo še širili, načrtujejo pa največ tisoč sadik.

Kosmovi polje sivke obdelujejo ročno, sicer pa z nasadom ni pretiranega dela; okrog vsakega grmička je treba opleti pa med njimi pokositi. Razmišljajo, da bi za podlago med grmički namesto trave naredili preprogo iz materine dušice. Sivka nima naravnih sovražnikov, dobro prenaša nizke temperature, problematičen je le visok sneg, kakršen je bil letošnji, ki je uničil grmičke.

Kosmovi sivko gojijo za svojo dušo. Iz cvetov delajo šopke, iz eteričnega olja pa milo, ki ga razdelijo prijateljem in tistim, ki jim pomagajo pri opravilih. Tudi vsaka žanjica in žanjec je dobil njihov darilni paketek.

»Če bo pridelek tako velik, da ga sami ne bomo mogli porabiti, bomo začeli razmišljati tudi o prodaji, ampak pustimo času čas,« pravi Darko, ki je skupaj z družino ponosen na nasad. Čeprav je bil včasih Podradež, kjer je zdaj Kosmov nasad sivke, eden največjih v Posavju in na Dolenjskem, sinonim za težko delo in vročino, je danes kraj, kjer si Kosmovi spočijejo čute in dušo.

Deli s prijatelji