LJUBLJANA – Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je govor premierja Janeza Janše na shodu Zbora za republiko ocenila kot političen govor, ki vsebuje elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki se ne strinjajo z njegovo politično usmerjenostjo. Po njenem Janša s tem daje slab zgled za druge nosilce političnega in javnega govora.
Ali ima Janšev govor tudi elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena kazenskega zakonika, pa bodo po mnenju varuhinje morali oceniti pristojni državni tožilci, je dejala v današnji izjavi za medije.
Politiki bi morali spodbujati strpnost
»Označevanje drugače mislečih z levim fašizmom je slab signal za vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, saj širi meje sprejemljivega v smeri dopuščanja sovražnega govora oziroma sovraštva in nestrpnosti v javnem govoru,« je povedala Čebašek Travnikova in pojasnila, da je fašizem med drugim povezan z absolutno oblastjo, ki se hrani s sovraštvom do drugačnih in ga spodbuja.
Kot je poudarila varuhinja, morajo politiki v svojih nastopih spodbujati strpnost in solidarnost med različnimi deli družbe, ne pa iskati razlike in spodbujati nestrpnost. »Politiki so tisti, ki so najodgovornejši za etiko javne besede v družbi, zato so njihove neprimerne izjave nevarne in dajejo slab zgled drugim ter hkrati pomenijo udarec vsem, ki si prizadevamo za omejevanje sovražnega govora,« je dodala. Po njenem mnenju pa »mora svoje narediti« tudi kaznovalno pravo in določiti mejo med dovoljenim in nedovoljenim.
Sankcij za kršitve ni
Varuh sicer že dolgo opozarja, da ustavna določba o prepovedi vsakršnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ni ustrezno operacionalizirana z zakonodajo. Kot so zapisali v uradu varuha, se je določba kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, v praksi preizkusila le nekajkrat, večkrat pa se je tudi spremenila. A opredelitev kaznivega dejanja je tako zahtevna in tudi nejasna, še posebno po zadnji spremembi v letu 2012, da ni pričakovati več sodne prakse, ki edina lahko postavi mejo med sprejemljivim in kaznivim na področju t. i. sovražnega govora, dodajajo.
Ob tem so pojasnili, da tudi zakon o medijih prepoveduje z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, nasilju in vojni ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo ali nestrpnost. Zakon ne vsebuje nobene sankcije za kršitev te prepovedi, menijo v uradu. »Varuh je na to opozarjal pristojna ministrstva, ki pa so v končnem odgovoru sporočila, da bi bilo sankcioniranje takšne prepovedi kot prekršek protiustavno, zato ostane edina možnost sankcioniranja omenjena določba kazenskega zakonika,« še navajajo.
Obsodbe grafita
Varuhinja je bila sicer v teh dneh seznanjena tudi z več primeri izrazov sovražnosti in nestrpnosti do pripadnikov madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Avtorji med drugim zanikajo obstoj te skupnosti v Sloveniji.
Nedavno pa je obsodila grafit »z nedvoumnimi izrazi sovražnosti zoper kristjane« in izrazila pričakovanje, da bo policija storila vse, da bodo storilca oziroma storilce odkrili in da bodo sprejeti tudi drugi ukrepi za izvedbo kazenskega postopka. Dejanje namreč po mnenju varuhinje nedvomno vsebuje elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
