V noči na ponedeljek se je v višinah občutno ohladilo, meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1100 m. Na Kredarici je bilo še ob koncu prve dekade 235 cm snega, na Voglu 80. Na Primorskem je zapihala zmerna burja. Vreme se bo predvidoma nekoliko ustalilo. Sprva bo še razmeroma sveže, a bo postopno spet topleje.
V začetku maja še pride mraz do nas, pozneje, junija, pa takih ohladitev po navadi ni več. Podobni ohladitvi smo bili priča tudi lani. V alpskih dolinah in na notranjskih planotah je lani prineslo slano. V večjem delu Slovenije je bilo okoli 5 °C. Na Rogli je snežilo, zapadlo je pet centimetrov snega. Hlad ledenih mož je povečeval še pogost veter. Intenziven dež je polegal žito in nepokošeno travo, marsikje je sprožal tudi erozijo. Maja 1969 je tudi po nižinah snežilo.
Toplota se kopiči
Vsaka rastlina za popoln življenjski cikel potrebuje določeno količino toplote, ki se akumulira z rastjo. Temperaturni prag je biološki minimum za začetek rasti, ki se razlikuje od rastline do rastline. Na primer koruza in vinska trta potrebujeta 10 °C, določeno sadno drevje med 5 in 8 °C.
Letos se je akumulacija efektivne temperature zraka nad 5 °C, ki je povsod po državi vso pomlad vztrajala precej pod dolgoletnim povprečjem, ob koncu aprila povzpela čezenj.
Obilna toplota je spodbudila rast, tako da fenološke faze, ki sicer spadajo v to obdobje leta, niso več zamujale.
V SV Sloveniji in na osrednjem Štajerskem zgodnje sorte ječmena že klasijo, kar je celo dan ali dva pred običajnim pojavom. Ozimna pšenica kolenči in je na območjih, ki jih ni prizadela spomladanska moča, v razmeroma dobrem stanju.
Površinski sloj tal se je že izsušil, tako da je bilo treba nasade solate, zelja in mlade čebule že namakati. Tudi v drugih predelih Slovenije so visoke temperature zraka načele vsebnost vode v površinskem sloju tal, tako da je bila ta že nekoliko težje dostopna. Na Obali pa so pogostejše, a količinsko borne padavine še omogočale rastlinam dostopno vodo v površinskem sloju.
Trave latijo
V večjem delu Slovenije že latijo trave, to lahko opazimo pri travniškem lisičjem repu in travniški latovki, v zadnjih dneh dekade je pognala tudi pasja trava. Čas latenja skoraj ne zaostaja več za dolgoletnim povprečjem. Kljub zadostni preskrbljenosti tal z vodo pa travna ruša marsikje ne izstopa po gostem sklopu, kar je posledica slabšega razraščanja v prehladni prvi polovici aprila. Izjeme so hriboviti predeli in predvsem planote Notranjske, kjer so travniki še sredi intenzivne rasti in polni regratovih cvetov. Brnele so kosilnice na vrtovih, ponekod tudi že na travnikih.
Siliranje trave
Siliramo vedno le dovolj mlado travo, ki jo primerno posušimo. Košnja naj se opravi ob začetku latenja trav, to je takrat, ko regrat zapre razcvetel cvetni košek in preden začne formirati lučke.
Če lahko travo posušimo, tako da vsebuje več kot 30 odstotkov suhe snovi, bo silaža dobra, seveda ob pravilni izvedbi. Pokošeno moramo vsaj enkrat obrniti, tako da dosežemo enakomerno osušenost.
Travno maso je treba čim prej raztrositi in vsaj enkrat obrniti, da dosežemo sušino med 35–50 odstotki.
Če nam je ne uspe posušiti dovolj ali nas preseneti slabo vreme, smo prisiljeni silirati svežo ali premalo uvelo travo. Takrat moramo uporabiti dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže, kajti sveža trava se zelo slabo silira.
Silos
Pri spravilu ovele trave v silos moramo biti natančni. Silaža mora biti dobro stlačena. Silos moramo napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Nato ga takoj pokrijemo. Za to uporabimo vsaj dve foliji, tako da dosežemo boljše in zanesljivejše tesnjenje.
Za obtežitev priporočamo obtežilne vreče, napolnjene s peskom, ki so se pri siliranju dobro izkazale.
Dobro silažo se da pridelati v koritastem silosu kot pri siliranju na kup ali v bale. Silose polnimo največ tri dni, bale pa naj bodo ovite takoj po baliranju (po največ štirih urah). Odvisno od tega, kako smo natančni.
Bale
temeljito stiskamo in šestkrat ovijemo s folijo. Silose polnimo največ tri dni, bale pa naj bodo ovite takoj po baliranju, po največ štirih urah. Kako suha naj bo silaža, je odvisno predvsem od načina siliranja, od velikosti odvzema silaže in starosti trave.
Pri koritastih silosih naj bo sušine okoli 35 odstotkov in pri balah do 40.
Zemlja v silaži
Poseben problem je vnos zemlje v silažo. Kosilnice naravnamo na višjo rez, obračalnike pa tako, da ne drsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave nastavimo višje, tako da je čim manj možnosti pobiranja zemlje. Večino težav reši dovolj zgodnje siliranje, ko je trava še mlada.
Za siliranje trave ni tako rekoč nikoli prezgodaj, saj nam zmanjšan pridelek nadomesti naslednji odkos. Več težav imajo tisti, ki to delajo prepozno. Pridelek je sicer večji, a slabe kakovosti, saj se silaža iz stare trave greje in plesni. Zato ne odlašajte in izkoristite prvo ugodno vreme za spravilo prvega odkosa trave. Silažo lahko odpremo po 30 dneh.
Napoved
Na Zofijin praznik bo po večini sončno in še nekoliko topleje. Upajmo, da to ne obeta kilavega poletja. Pihal bo južni do jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno. Dež bo od zahoda dopoldne zajel vso Slovenijo, pogostejši bo v zahodni polovici države. Ob morju bo pihal jugo.
Obeti za deset dni
Naši kraji bodo pod vplivom obsežnega ciklonskega območja s središčem nad srednjo Evropo. V višinah bo k nam pritekal vlažen zrak. Prevladovalo bo pretežno oblačno vreme s padavinami. Te bodo pogostejše in obilnejše v zahodni Sloveniji, krajša ali daljša obdobja brez dežja pa bodo v severovzhodni Sloveniji.
13. maj 1969
Vrhunec od tri- do štiridnevnega vročinskega vala, po nižinah v notranjosti se je ogrelo nad 30 °C. Najbolj vroče je bilo v Sremiču na Bizeljskem, kjer se je ogrelo do 32,9 °C, v Radečah se je živo srebro ustavilo pri 32,5, v Črnomlju pri 32,3, v Celju pri 32 in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 30,2 °C.
