AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Če zime dolgo ni, se pozneje huda oglasi

Objavljeno 10. december 2014 08.03 | Posodobljeno 10. december 2014 08.03 | Piše: Andreja Sušnik

Rekordno topla jesen je bila deloma posledica pogostih toplih vetrov južnih smeri in deloma globalnega segrevanja.

Vertikalna sondaža nad Ljubljano 4. decembra 2014, ki prikazuje potek temperature zraka z nadmorsko višino. Vir: ARSO

Medtem ko september ni bistveno odstopal od dolgoletnega povprečja, je bil oktober, še posebno pa november, močno pretopel. November je bil med najtoplejšimi v zadnjih 100 letih, bistveno topleje kakor letos je bilo le v letih 1926 in 1963. Najtoplejše jeseni od leta 1961 so bile 2000, 2006 in 2014 in najhladnejše 1971, 1972, 1974 ter 1978.

Namesto parklja žledni alarm

V dneh pred Miklavžem sta v krajih na nadmorski višini okoli 700 do 1600 m nastajala poledica in ponekod žled. Na dinarski pregradi je žledilo, ledeni oklep je bil ponekod debel več centimetrov.

Vzrok je bilo obsežno ciklonsko območje nad Sredozemljem in zaradi tega je v višinah k nam pritekal razmeroma topel in vlažen zrak, nad vzhodno Evropo pa je vladal anticiklon. Slovenija je bila na obrobju tega ciklona.

Stik teh zračnih mas je povzročil, da so bile v spodnjih plasteh temperature zraka negativne, v višjih plasteh pa pozitivne. Takrat se lahko pojavi žled.

Drobne kapljice se ohladijo pod ledišče

Žled torej nastane, ko iz padavinskih oblakov pada topel dež in kapljice priletijo na zmrznjena tla ali hladne predmete, tam hipoma zmrznejo. Žledilo je tudi na Češkem, Madžarskem in v Avstriji, kjer so imeli obsežne težave s prometom in dobavo električne energije.

Večji žled je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo, na prehodu med Primorsko in Notranjsko. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.

Meteorološki balon

To je naprava, ki je v veliko pomoč meteorologom. Z njim merijo določene vremenske parametre na različnih višinah. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) vsako jutro spustijo meteorološki balon, ki meri parametre nekje do višine 3000 m nad Ljubljano, in tako si lahko vertikalno sondažo vsak dan ogledate na njihovi spletni strani v podmeniju Vertikalna sondaža. Tam vidite temperaturo zraka in rosišča ter jakost vetra na različnih višinah.

Te podatke uporabljajo za različne namene, od ugotavljanja meje žledenja, inverzije, temperaturnega profila, meje oblačnosti in podobno. Na podlagi tega se lahko odločimo za pot v hribe, ko nad kotlinami sedi pokrov oblačnosti in bi radi vedeli, kje je meja, nad katero nas obsije sonce. V teh dneh ga tudi v višinah ni bilo.

Kaj lahko opravimo decembra

• Na drevesih, ki jih je objel žled, tega ne razbijajmo, saj s tem lahko povzročimo le še hujšo škodo in lomljenje vej. Ko opazimo, da se ledeni oklep topi in posamezni deli odpadajo, tanjše veje s spodnje strani nežno potresimo. Čim prej odstranimo sneg z dreves, še posebno če je moker in težak.

• Spoštujmo počitek narave. Del gozda je tudi divjad, za katero je zima kritično obdobje za preživetje. Če jo vznemirjamo, po nepotrebnem porablja zaloge telesne energije. Zato mora v naravi iskati hrano tam, kjer si tega ne želimo, na primer v vršičkih mlajših dreves na vrtovih. Zato rastline zaščitimo pred divjadjo.

• Nekatere rastline ne spijo in cvetne brste odprejo še pred pomladjo. Že decembra rade zacvetijo določene vrste brogovit, kot je bodnantska brogovita. Razmislimo o tem, da bi jih posadili na vrt naslednje leto.

• Pripravimo zimzelene dekorativne aranžmaje za decembrsko okrasje. Pazimo, da kdo ne zaužije plodov: bodikini rdeči ter bršljanovi temno modri so zelo strupeni.

Vremenski obeti od 5 do 10 dni

Danes in jutri bo sončno, veter bo v sredo postopno slabel.

V četrtek bo nad osrednjo Evropo še vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo v petek postopno slabelo. Konec tedna bo dolina hladnega zraka predvidoma dosegla naše kraje, za njo bi se na začetku prihodnjega tedna lahko spet vzpostavilo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom bo v petek in soboto nad naše kraje prehodno pritekal nekoliko toplejši zrak. Do petka bo večinoma sončno. Jutra bodo hladna, jutranje temperature bodo večinoma pod lediščem. V noči na soboto se bo pooblačilo, konec tedna bo več možnosti za padavine, za zdaj po nižinah kaže večinoma na dež. Začetek prihodnjega tedna bo predvidoma spet bolj suh. Vremenski obeti od 5 do 10 dni

V sredo in četrtek bo sončno, veter bo v sredo postopno slabel. V torek bodo predvsem v Vipavski dolini sunki burje presegli 100 km/h.

V četrtek bo nad srednjo Evropo še vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo v petek postopno slabelo. Ob koncu tedna bo predvidoma dolina hladnega zraka dosegla naše kraje, za njo bi se v začetku prihodnjega tedna lahko zopet vzpostavilo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom bo v petek in soboto nad naše kraje prehodno pritekal nekoliko toplejši zrak. Do petka bo povečini sončno. Jutra bodo hladna, jutranje temperature bodo povečini pod lediščem. V noči na soboto se bo pooblačilo, ob koncu tedna bo več možnosti za padavine, za zdaj kaže po nižinah večinoma na dež. Začetek prihodnjega tedna bo predvidoma spet bolj suh.

10. december 1980

Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z –29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili –28,0 °C, na Rakitni –25,1 °C, v Kočevju –22,6 °C, v Celju –1,0 °C in na Vrhniki –20,0 °C.

Deli s prijatelji