Smo v letu volitev (evropske, parlamentarne, lokalne), kar bi glede na stanje v državi moralo pomeniti, da je skrajni čas za premik k boljšemu vodenju na vseh ravneh. Pri tem so zelo pomembni temelji občine. Toda kaj ko te morda vodijo še najbolj napačni ljudje. Cela množica slovenskih županov je ovadena, kriminalizirana, nekateri so tudi pravnomočno obsojeni, drugi še bodo, kljub temu pa spet kandidirajo za prve može. Tretji so ponarejali spričevala in prepisovali diplomske in magistrske naloge, kar jim je bilo dokazano, pa vendarle kar dva taka kandidirata v Mariboru. Eden od njiju je razvpiti prepisovalec magisterija Borut Ambrožič, drugi, ki so mu odvzeli diplomo, še bolj razvpiti eks župan Franc Kangler. Spomnimo: nekdanjemu poslancu PS in zdaj kandidatu za župana Ambrožiču je senat Univerze v Mariboru odvzel magistrski naziv, ker je več kot petino magisterija prepisal. Senat fakultete za uporabne poslovne in družbene študije DOBA pa je nekdanjemu mariborskemu županu Kanglerju zaradi prepisovanja ugotovitev iz drugih virov, ki jih je predstavil kot svoje, odvzel naziv diplomiranega ekonomista.
»Vedno sem prestrašen, ko so v prvi liniji popoviči, jankovići in kanglerji, ki imajo vse polno ovadb, ampak ljudje držijo z njimi. Če želiš biti župan v veliki skupnosti, moraš imeti veliko ovadb,« pravi nekdanji poslanec in pisatelj ter eden izmed najbolj duhovitih in iskrivih Slovencev Tone Partljič. Dodaja, da se čudi, da sta v Mariboru med sedemnajstimi kandidati tudi Ambrožič in Kangler, ki so jima razveljavili doseženo izobrazbo, a ju kljub temu ni sram stopiti pred ljudi in znova kandidirati, čeprav sta goljufala.
V minulih dveh desetletjih so torej tudi številni župani in vodstva občin pokazali enak obraz kot oblast na državni ravni. Vsekakor pa je slabih županov mnogo preveč glede na zmožnosti občanov in občin kar naprej prenašati krivice in oškodovanje njihovega skupnega premoženja ter slabšanja življenjskih razmer. To je najbolj vidno v velikih mestnih občinah od Ljubljane, Maribora, Celja do Kopra, seveda pa je slika podobna tudi v drugih regijah in pri manjših občinah.
Ve se, kakšna sta splošno stanje življenja ljudi in nezaposlenost tudi na Koroškem, regiji daleč od oči in srca Ljubljane, kjer se rešujejo predvsem z zaposlovanjem in poslovanjem v sosednji Avstriji. Tudi na Koroškem so številni župani padli v skušnjave in kažejo slabe rezultate vodenja, nekateri pa so tudi v preiskovalnih postopkih zaradi suma kriminala in negospodarnega poslovanja, kljub temu pa znova kandidirajo.
V Dravogradu je županja Marjana Cigala menda poslovala in investirala brez obveznega javnega razpisa tudi pri večjih projektih, kot je izgradnja športne dvorane. Prislužila si je kazensko ovadbo, kriminalisti opravljajo intenzivno preiskavo, odnesli so že vso dokumentacijo, sumov za druga kazniva dejanja je tudi nekaj. Gre za utečeni vzorec, ko župan sam pripelje podjetje za izvajanje vseh mogočih del mimo razpisov, velikokrat v škodo občin in občanov. Najhuje pa je, da so to zasebna podjetja, ki davke plačujejo drugje, medtem ko lokalna podjetja, tudi komunalna, ostajajo brez prepotrebnih poslov in zaslužka.
V Mežici je zgodba podobna. Aktualni župan Dušan Krebel se po dveh mandatih poteguje še za enega, čeprav si je že prislužil celo kazensko ovadbo Nadzornega odbora občine Mežica zaradi zlorab sredstev iz EU, izvajal naj bi investicije brez razpisa z nedovoljenim plačevanjem vnaprej. Pri preiskovalnem sodniku so bili osumljeni župan in priče že zaslišani, menda naj bi bili zbrani že pisni dokazi. Krebel je Mežici že na prejšnjih volitvah obljubljal svetlo prihodnost, tokrat pa z vso odgovornostjo napoveduje, da se bodo napovedi uresničile. Razsvetljenstva v Mežici očitno torej še ni, zato pa Krebel v predvolilni kampanji deli živo rumene zapestnice, ki v temi osvetlijo ljudi.
Tudi večino gradbenih in drugih del naj bi Krebel, tako žubori v kuloarjih po Mežici, menda izvajal kar s »hišnim« podjetjem Kostmann, ki je podružnica avstrijskega podjetja Kostmann. Poslovanje po domače. Zaradi izvajanja del tega podjetja brez gradbenega dovoljenja in zaradi povzročanja večje škode na bivalnem objektu je to podjetje in župana Krebla ovadil občan Branko Brezovnik.
Za župansko kandidaturo v Mežici se je odločil tudi Aleš Pustoslemšek, ki si je pri poslovanju svojega podjetja z nepremičninami pridelal za več kot 10.000 evrov davčnega dolga in začetek stečaja podjetja. Podjetnik Pustoslemšek je sicer bratranec nekdanjega ministra Patricka Vlačiča in je enkrat na čelu liste že kandidiral za mežiškega župana, danes pa sedi v občinskem svetu. Na njegovi listi je občinska svetnica tudi Nina Mauhler, ki jo je vlada pred leti na način, ki se mu je čudil celo Borut Pahor, imenovala za generalno direktorico direktorata za železnice in žičnice. Mauhlerjevi so očitali, da je v tem času malce preveč zavzeto skrbela za nepremičninske posle podjetja Aleša Pustoslemška, bila naj bi nekakšen vezni člen.
Denar za volilno kampanjo pa bodo zagotovo prihranili prevaljski župan Matic Tasič, mislinjski Franc Šilak in župan Ribnice na Pohorju Srečko Geč, saj protikandidatov nimajo.
Bo kriminalist Slodej župan Mežice?
Robert Slodej je tisti kriminalist NPU (Nacionalni preiskovalni urad), ki je pred sodnike postavil gradbene barone z Ivanom Zidarjem in baronico Hildo Tovšak na čelu. In potem še marsikoga, s čimer je požel splošne simpatije Slovenk in Slovencev. Zdaj odhaja v pokoj in kandidira za župana Mežice. 52-letni Slodej je po rodu Pohorec, iz Oplotnice pri Slovenski Bistrici doma. V Ljubljano se je podal kot 15-letni mladenič iz skromne družine. V Tacnu je končal srednjo policijsko šolo, 1981. ga je poklicna pot pripeljala v Mežico, tam si je ustvaril družino in tam z ženo, sinom in hčerko ter njunima družinama živi še danes. Sin in zet imata skupaj mizarsko delavnico. Želja po novih izkušnjah in znanju je pri Slodeju botrovala odločitvi za dodatni študij na fakulteti za upravo. Po uspešno končanem študiju je leta 2003 odšel v Ljubljano za kriminalista, ko je bil ustanovljen NPU, je bil tam. Obljublja nov način vodenja občine, nove načrte in možnost za občuten napredek. Veliko ljudi v Mežici prepozna v njem moža, ki je sposoben to doseči. Slodej ima tudi izkušnje in znanje na gospodarskem področju, če zaradi drugega ne, ker je moral loviti in preiskovati vse sorte lumpe, namazane z vsemi žavbami. Neobremenjen je s preteklostjo, človek, ki se je dokazal z nesebičnim delom za skupnost tudi v najbolj kritičnih časih, ko se je ustvarjala samostojna Slovenijo. Priznava, da današnja država ni tista, za katero je bil takrat pripravljen žrtvovati življenje.
