LJUBLJANA – Po navedbah Statističnega urada RS (Surs) je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2011 13,6-odstotna, kar je slabo odstotno točko več kot leto prej. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine lani živelo približno 273.000 oseb.
Prag tveganja revščine se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 zvišal za 13 evrov na mesec.
Pod pragom revščine vsi z manj kot 600 evri mesečnega zaslužka
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7199 evrov, navaja Surs. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 600 evrov na odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2011 vsaj 1260 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 900 evrov na mesec.
V najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva
Podatki kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, saj jih je pod pragom tveganja revščine pristalo skoraj 40 odstotkov. Med tistimi, ki imajo poleg tega še otroke, pa je stopnja tveganja revščine kar 74,5-odstotna.
Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali z več otroki. Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelne osebe, ne glede na spol (pod pragom tveganja revščine jih je 44,6 odstotka), za njimi pa upokojene ženske in druge neaktivne ženske. Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let, in najemnike stanovanj. Pri obeh skupinah je bilo okoli 30 odstotkov ljudi pod pragom tveganja revščine.
Po pričakovanjih je bila stopnja tveganja revščine najnižja v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni.
Revščino zmanjšujejo socialni transferji
Revščino sicer še vedno zmanjšujejo socialni transferji, ugotavlja Surs. Če namreč v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 odstotka, pri osebah, starejših od 64 let, pa 32,7 odstotka.
