Poplava je v naravi običajen, reden pojav. Nastopi, ko se voda zaradi različnih vzrokov redno ali obdobno razlije iz prenapolnjene rečne struge, jezerske kotanje ali morja. V Sloveniji imamo poplavno ogroženih več kot 300.000 ha površin, kar je skoraj 15 odstotkov ozemlja, večinoma v porečjih Save in Drave. Na približno tretjini so lahko tudi večje in obsežnejše. Poplave ogrožajo predvsem hudourniške grape, dolinska dna in ravnice, ki so marsikje pozidane, zato nam lahko prizadenejo tudi več kot 2500 ha urbanih površin. Dobra četrtina Slovencev živi na območjih, kjer so mogoče katastrofalne poplave.
Jesenske katastrofe
Spomnimo se katastrofalnih poplav 1. novembra 1990 kot tudi plazu v Logu pod Mangartom 15. novembra 2000. V prvem primeru je pas najmočnejših padavin segal od Kamniško-Savinjskih Alp prek dela Ljubljanske kotline do bohinjskih gora. Takrat je v višinah pihal močan in sprva topel jugozahodni do zahodni veter, ki je povzročal močne nalive predvsem v hribovitih predelih severne in zahodne Slovenije, ob prehodu ciklona s hladno fronto pa je obilno deževalo tudi drugje.
Podobna vremenska situacija z zmernim do močnim jugozahodnikom in močno ohladitvijo s snegom do nižin je prinesla poplave tudi novembra 1998. Takrat je bilo v primerjavi z letom 1990 več padavin v osrednjem in manj v severnem delu Slovenije. Četrtega novembra je v večjem delu Slovenije obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 48 urah, zato so ponekod nastopile velike poplave.
Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 mm, v Idriji 264, na Hrušici pri Colu 248, v Gornjem Gradu 201 (181 mm v 24 urah), v Žireh 186 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 170, v Kamniški Bistrici 161, v Senovici, vzhodno od Celja, 138 mm, v Framu pri Mariboru 122 ter v Ljubljani in Celju 116 mm padavin. Četrtega novembra 1980 pa je od juga v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež.
Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med –3 in –8 °C padlo kar 117 mm padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103, v Mrzli Rupi na Idrijskem 97 in v Cerknici 80 mm padavin.
In kako se bo november začel letos?
Slovo indijanskemu poletju je na repu oktobra prineslo deževno in čemerno vreme. V petek, 26., je bilo sprva še delno jasno, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan se je od zahoda pooblačilo. Na zahodu in jugu države je že občasno deževalo, ob morju pa tudi zagrmelo. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Zvečer se je dež okrepil in razširil nad vso Slovenijo. V soboto je bilo oblačno s padavinami, meja sneženja se je popoldne spustila do nižin. Ob morju je zjutraj še pihal šibak jugo, popoldne je začela pihati burja.
Kakijev čas
Kakiji zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo plodovi, medtem ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpadlo z drevesa. Obiramo ga konec oktobra ali v novembru, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč.
Kaki (Diospyros kaki) izvira z gora osrednje Kitajske. Tam ga poznajo že nekaj tisoč let in so razvili več kot 2000 sort. Pozneje je prišel tudi na Japonsko. Prodor v države zunaj Azije se je zgodil v zadnjih 150 letih. Kaki je sicer sadno drevo subtropskih območij.
Leta 2007 je bila svetovna pridelava kakija več kot 3,3 milijona ton. Največ, kar 70 odstotkov, ga je pridelala Kitajska, 10 Koreja in 7 odstotkov Japonska. Manjši proizvajalci so Brazilija, Italija, Izrael, Turčija, Nova Zelandija, Španija in Čile. V Evropi se pridelava povečuje zaradi boljše sprejemljivosti pri potrošnikih ter značilnosti mediteranskega podnebja, ki omogoča rast večini sort.
Tudi v Sloveniji pridelujemo kakije. Pri nas zelo lepo uspeva na obmorskih območjih, manj znano pa je, da mu ugaja tudi v notranjosti Slovenije in da daje celo zelo dober in kakovosten pridelek.
Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih razmerah doseže celo do 10 metrov višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa jih je vedno več brez njih. Med brezsemenskimi plodovi je v Sloveniji najbolj razširjen tipo.
Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Takrat ovrže liste in na drevesu kraljujejo le žareči plodovi.
Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko poškodovale dolgotrajne ekstremno nizke zimske temperature.
Kaki ima visok delež sladkorja, višjega kot drugi sadeži – jabolka, breskve, hruške in pomaranče. Je vir kalcija in kalija, vsebuje tudi magnezij in fosfor ter cink, železo, mangan. Bogat je z vitaminom A, vsebuje pa tudi vitamin C. V njem so prehranske vlaknine ter veliko antioksidantov.
| Vremenski pregovori za dan vseh svetih Kaka bo zima, ve že pastir, danes ve vsake bukve izvir, ak´ je suhoten, zima bo mila, če bo mokroten, trda sledila. Če na mrtvih dan deží, vreme po snegu diši. Vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v led okovan. Vseh svetnikov mraz, o Martinjem topli čas. |
Napoved
Vikend je prinesel prvo sneženje. Največ snega je padlo na območju osrednje Slovenije, Posavja ter Dolenjske s Krško kotlino, obilno deževje pa je v noči na nedeljo povzročilo nemalo nevšečnosti. Mnogo vodotokov je prestopilo bregove, ponekod so doživeli izpad električne energije, zaprte so bile številne ceste.
V sredo bo v vzhodni Sloveniji še deloma jasno, drugod se bo pooblačilo. Popoldne bo ponekod v zahodni polovici države že začelo deževati. V noči na četrtek in v četrtek dopoldne nas bo prešla prva izrazitejša vremenska motnja s padavinami. Tudi v petek bo občasno deževalo. V nadaljevanju so razmere glede oblačnosti in padavin še precej negotove. V soboto bo večinoma suho, več padavin bo predvidoma spet od nedelje do torka. Topleje bo, temperature čez dan bodo znova od 10 do 15 stopinj C.
1. november 1990 |
