MARIBOR – Predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za sobotni Večer pojasnil, da bi bilo prav, da bi v primeru padca trenutne desnosredinske vlade dobila priložnost za reševanje težav v državi levosredinska vlada. Predčasne volitve pa bi pomenile, da smo letošnje leto izgubili, in Slovenija bi se samo še bolj zadolžila, je dodal.
Huda politična kriza
Na četrtkovem sestanku so se po Erjavčevih besedah vsi zavedali, da gre za enega odločilnih trenutkov, saj bi vztrajanje predsednika vlade Janeza Janše pri vezavi zaupnice na fiskalno pravilo pomenilo, da bi Slovenija zašla v hudo politično krizo, ki bi imela izjemno negativne posledice za življenje naših državljanov, saj bi se naš gospodarski in finančni položaj bistveno poslabšal.
Zaradi politične krize pa bi izgubili v mednarodnem okolju vso potrebno kredibilnost, je poudaril. Če vlada ne more uresničiti svojih projektov, ali je smiselno, da še naprej vlada, se sprašuje Erjavec. »Morda bi pa nova vlada drugače reševala krizo. Bomo videli,« je napovedal prvak DeSUS.
Eni za Türka, drugi za Pahorja
Glede podpore stranke predsedniškemu kandidatu je Erjavec povedal, da se članstvo nagiba tako k Danilu Türku kot k Borutu Pahorju. »V tem trenutku težko rečem, kdo ima več možnosti,« je pojasnil in zavrnil odgovor na vprašanje, koga podpira on osebno.
Erjavec je prepričan, da bo po naslednjih volitvah tudi v primeru nastanka nove upokojenske stranke v parlamentu samo ena, in sicer DeSUS. Ponovil je, da DeSUS uresničuje svoj program, in poudaril, da bi bili upokojenci zdaj v precej slabšem položaju, če v vladi ne bi bilo DeSUS.
Zanimivo bo videti, kako se bo končala afera Ambrožič
Prvak DeSUS je komentiral tudi zadnjo prepisovalsko afero poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča. Spomnil je, da so samo pri poslancu DeSUS Ivanu Simčiču gledali na visoke moralne standarde. »Prav zanima me, kaj bo zdaj. Ali bodo Ambrožiča izključili iz stranke, kako se bo končalo,« je dodal.
Kot zunanji minister ocenjuje, da ostaja realna možnost, da Slovenija ne bi ratificirala hrvaške pristopne pogodbe k EU, če Hrvaška vprašanja Ljubljanske banke ne bo hotela reševati v okviru nasledstva. Kot je pojasnil, bo o tem odločal državni zbor z dvotretjinsko večino, zato ne verjame, da bi poslanci podprli ratifikacijo, če vprašanje LB ne bo rešeno.
Sodbo je treba izvršiti
Glede racionalizacije diplomatske mreže Erjavec meni, da je smiselna, ker so se cilji slovenske diplomacije spremenili in ker veliko težav lahko rešijo tudi ministri EU na rednih srečanjih v Bruslju. Minister se zavzema tudi za izdelavo nove zunanjepolitične strategije, ker je tista iz leta 1999 po njegovem zastarela. Strateške interese Slovenije vidi predvsem v krepitvi gospodarskega sodelovanja. Glede konflikta v Siriji pa je Erjavec poudaril, da se tega ne da rešiti z vojaško silo, ki bi destabilizirala regijo, in da je treba iskati diplomatske poti.
Ponovil je tudi stališče, da je treba izvršiti sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih, če je Slovenija pravna država.
