Če se cista razširi za milimeter, bo umrla

SREDNJA VAS, LJUBLJANA – Anja Zamida ima komaj 23 let, njeno življenje pa že visi na nitki in tako bo, vse dokler ne bo operirana. Anja je Belokranjka iz Srednje vasi pri Semiču z začasnim bivališčem v ljubljanskem naselju Bežigrad. Štiri leta bo, odkar je prišla v prestolnico, kjer živi kot podnajemnica s tremi sostanovalkami. Navezane so kot sestre, še bolj, se smeji Anja: »Sestre se velikokrat prepirajo, me štiri nikoli.« Vrstnice svojo prijateljico, ki ima že leto dni dva centimetra veliko cisto v središču možganov, podpirajo in ji pomagajo.

Časa zmanjkuje

Aprila lani so lepo mladenko hospitalizirali v bolnišnici v Novem mestu. Dva meseca je ležala v bolniški postelji z diagnozo meningitisa, a zdravniki kljub trudu niso odkrili vzroka vnetja možganske ovojnice. Medtem ko je lepo okrevala, pa so z magnetno resonanco ugotovili, da ima v možganih veliko tvorbo – vodeno cisto, ki je merila že dva centimetra in je utesnjevala možganske kanale. Tvorba ni maligna, a zaradi lege in velikosti ogroža Anjino mlado življenje. Če se razširi zgolj za kak milimeter, bo ugasnilo.

Študentka nam pripoveduje, kako rada bi živela, da ima pred seboj vse, nekoč si želi družine. Sedanjost pa je takšna, da je vsak dan njenega življenja darilo, in tega se dobro zaveda, zmanjkuje ji časa. Simptomi, s katerimi živi, so posledica ciste, a ne vsi; 23-letnica se zbuja s hudimi bolečinami v mišicah, vsako jutro brez izjem, z očmi ne zmore pogledati navzgor, v glavi čuti strašanski pritisk. Težko hodi po stopnicah, noge jo začnejo peči, vsak premik noge navzgor je muka. Sprehod, ki je dolg več kot nekaj sto metrov, ji ne povzroča ugodja ali sprostitve, ampak le bolečine v kosteh, mišicah, po hrbtu, vzdolž vsega telesa. Spominja se, kako je še pred letom učno snov prebrala in si jo zapomnila. Zdaj pozablja stvari, njena zbranost je kratkotrajna zaradi pogostih slabosti in glavobolov, velikokrat bruha. Budna ne more biti več kot tri ure, potem se ji začne vrteti, postane preutrujena, da bi bila pokonci, bolečine jo prisilijo k počitku, a z branjem se težko zamoti, saj vidi dvojno.

Ni kredita

Anja mora na poseg, kar je pri taki diagnozi redko, pri njej pa nujno, ker je bula prevelika in pritiska na možgane. Nedavna magnetna resonanca je pokazala, da se je tumor še povečal. Nekdanja atletinja je bila nekoč polna energije, rada je pomagala otrokom. Zdaj pomoč potrebuje sama. Obstaja rešitev, a ta je za zdaj daleč, ne zaradi kilometrov, temveč zato, ker je operacija na nevrološki kliniki v nemškem Greifswaldu plačljiva. Anja mora zbrati 25.000 evrov in jih do konca maja nakazati za poseg, ki bi ga opravili 3. junija.

Anjini starši kredita niso mogli dobiti, starejša sestra in brat ji zelo pomagata, a vsota je za skromno družino iz Srednje vasi pri Semiču astronomsko visoka. Anja je študentka tretjega letnika kadrovskega menedžmenta, preživlja se s pomočjo staršev, nobenega drugega dohodka nima. Ko je bila zdrava, je delala veliko stvari, da bi mami in očetu zmanjšala mesečne stroške, zdaj ne zmore več. Njeno življenje je odvisno od dobrih ljudi, ki bi ji pomagali zbrati sredstva za odstranitev tvorbe pri svetovno priznanem kirurgu dr. Henryju Schröderju, specialistu za zdravljenje ciste pinealne žleze. Nevrokirurg ima izjemne uspehe, opravil je nešteto takih operacij, sprejel bo tudi slovensko dekle, ki stoji na pragu smrti. Pomagajmo ji do zdravja, življenja in sreče. 
Med našim pogovorom je zajokala, ganjena zaradi ljudi, ki so zanjo stopili skupaj. Z največjim nasmehom, očmi, polnimi solz, ter zahvale, ker smo prisluhnili njeni zgodbi in jo delimo z vami, se poslovi od nas, to lepo, prijetno, a tudi hudo bolno dekle.