Letošnja zima odstopa od pričakovanj in povprečij v vseh pogledih. V dneh, ki bi praviloma morali biti ledeni z negativno povprečno dnevno temperaturo zraka in v katerih niti maksimalna temperatura zraka pod zmrziščem ne bi presenečala, so temperature bolj podobne tistim, ki jih navadno izmerimo v zgodnji pomladi.
Že od pozne jeseni bi lahko na prste šteli dneve, v katerih so bile temperature zraka pod dolgoletnim povprečjem.
Pet do 8 °C topleje kot običajno
Z nadpovprečnimi temperaturami zraka je odstopalo obdobje med 20. oktobrom in 20. novembrom. V tretji dekadi oktobra je povprečna temperatura presegla povprečje za 5 do 8 °C, v prvi dekadi novembra za 3 do 4 °C in v drugi dekadi novembra za 2 do 4 °C (povprečje 1971–2000). Nadpovprečno toplo obdobje je bilo ponovno tudi v zadnji dekadi decembra, ko so povprečne dekadne temperature zraka presegle dolgoletno povprečje za 7 do 8 °C, v prvi dekadi januarja pa za 5 do 7 °C. Izstopali so dnevi, ko je temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje celo za 12 °C. Po 21. decembru temperatura v Ljubljani še ni padla pod ničlo, podobno je bilo tudi v drugih območjih Slovenije. Vmesne ohladitve so bile kratkotrajne in so bolj izjemoma prinesle minimalne temperature zraka pod –10 °C.
Pretople zime se zgodijo. Tudi v preteklih letih je bilo nekaj podobnih. Podobne razmere letošnjim, z nekoliko manj vodne zaloge, smo v preteklih desetih letih opazovali tudi pozimi 2006/2007, ko je bila povprečna temperatura zraka v primerljivem obdobju od 20. oktobra do 10. januarja skoraj stopinjo višja od letošnje, ki je 6,8 °C.
Poleg toplote še mokrota
Leto se je začelo z obilnimi padavinami 4. in 5. januarja 2014. Izrazit višek je bil v Alpah in zelo malo padavin na skrajnem vzhodu Slovenije. Ponekod v Posočju je padlo precej nad 200 mm padavin, v večjem delu Slovenije od 5 mm do 200 mm, ponekod ob hrvaški meji pa je bilo dežja le za vzorec. V krajih z obilnimi padavinami je bilo več viškov, tudi v obliki nalivov. Ponekod januarja v dveh dneh še nismo izmerili tako velike količine padavin. Zaradi visoke meje sneženja je veliko novega snega zapadlo le v visokogorju. Na Kredarici je v dveh dneh zapadlo 78 cm novega snega, proti zahodu pa zaradi večje količine padavin tudi precej več.
Toplota moti zimski počitek
Nenavadno zimsko temperaturno dogajanje vpliva na rastlinski in živalski svet. Iz Primorja poročajo o prvih cvetovih rožmarina in nekaterih drugih okrasnih rastlin. Tudi v notranjosti države leska že podaljšuje mačice. Marsikje na osončenih legah, ki so jih grele previsoke temperature zraka ob temperaturnih inverzijah, je že opaziti prašenje. Čebele že letajo iz panjev. Čebelarji so zaradi tega zaskrbljeni, saj preveč toplote v nepravem času lahko zmoti ustaljen bioritem čebel. Če se bo toplo vreme nadaljevalo še kakšen teden in bo zima kasneje pritisnila v vsej svoji meri, ne bodo mogle pokrivati nove zalege, ki so jo zdaj ustvarile. Tudi pri srnjadi bo zaradi zadostnih količin hrane vitalnost osebkov večja, kar lahko pozneje pomeni večjo umrljivost, povečanje teže in večji razplod.
Snežna plesen
Če snežne odeje niti v prihodnje ne bo, bodo posevki izpostavljeni temperaturnemu nihanju, zaradi katerega je nevarnost trganja koreninic in poškodb na razrastiščih zelo velika. A tudi če zapade sneg in snežna odeja obleži, tveganje za uspešno prezimitev ni izključeno.
Ozimni posevki bi morali v tem času počivati pokriti s snegom. Zaradi toplega vremena pa še vedno počasi rastejo.
Če jih bo na hitro prekril sneg, lahko pričakujemo pojav snežne plesni in njihovo posledično prizadetost, opozarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Če bo snežna odeja vztrajala v pomladanske mesece, se bodo zamaknila pomladanska agrotehnična opravila.
Na mestih, kjer voda zastaja več kot pet dni in korenine zato nimajo zraka, začnejo rastline propadati. To pa vpliva na zmanjšano količino in kakovost pridelka. Najraje se snežna plesen pojavlja proti koncu zime, v času z visoko zračno vlažnostjo in temperaturo od 0 do 10 ˚C. Povzroči lahko škodo v vseh razvojnih stopnjah žit.
Znaki okužb so različni: odmiranje mladih rastlinic: na teh lahko povzroča škodo že pred in/ali po vzniku. Snežna plesen se opazi kot bele odmrle rastlinice ali zaplate na žitnem polju po dolgotrajnejši pokritosti tal s snegom. Sčasoma se bele zaplate spremenijo v rahlo vijoličaste, saj se na odmrlih rastlinah začne razvijati micelij glive.
Vremenska napoved
V sredo čez dan bodo padavine oslabele in postopno ponehale. V četrtek bo oblačno in suho vreme
Vremenski obeti od 16. do 21. januarja 2014
V četrtek bo nad našimi kraji prevladoval vpliv območja visokega zračnega tlaka, nato pa bomo spet prešli pod vpliv razmeroma toplih in vlažnih južnih do jugozahodnih vetrov. Od ponedeljka, 20. januarja, je možen razvoj samostojnega sredozemskega ciklona. V četrtek kaže na suho vreme, nato pa bo verjetnost padavin iz dneva v dan naraščala, še posebno na zahodu države. Po nižinah bo deževalo. Ohladitev je možna šele v dneh po 20. januarju.
15. januar 1987 Sneženje je ponehalo, tisto ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 cm, v Idriji 122 cm, v Logatcu 111 cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 cm, v Moravčah 88 cm, v Kobaridu 86 cm, Postojni 75 cm, Velenju 65 cm, Ilirski Bistrici 48 cm in Vipavi 32 cm snega. |