Dvajsetega januarja so v Celju izmerili –16 °C, –14,7 °C na Kočevskem, v Murski Soboti –13,6 °C, v Mariboru –13,1 °C, blizu ničle pa je bilo tudi na Goriškem in Obali.
Napoved V sredo in v četrtek bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Vremenski obeti od 26. do 31. januarja Nadaljevalo se bo suho zimsko vreme s toplotnim obratom. Več sončnega vremena bo v gorah in na Primorskem, kjer bo do petka pihala šibka burja. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo precej megle ali nizke oblačnosti, temperature pa bodo razmeroma nizke.
|
Nizke temperature zraka so za zimsko mirovanje potrebne, vendar odvisno od tega, kako so se rastline za tak mraz utrdile jeseni.
Sadno drevje na primer potrebuje obdobje s temperaturami zraka krepko pod ničlo, da lahko spomladi zacveti in obrodi. Pri nekaterih sortah je dovolj že nekaj dni mraza, druge ga potrebujejo tudi več tednov.
Tudi pri ozimnem žitu je tako. Zato je mraz koristen, da se ne razmnožijo škodljivci.
Poškodbe ozimin zaradi mraza
Jesen 2016 je bila vse do novembra pretopla. Simulacije Skupnega evropskega raziskovalnega centra JRC kažejo, da so bile ozimine slabo pripravljene na zimo v večjem delu Evrope razen v posameznih delih Finske, Švedske in baltskih držav, kjer je bilo stanje boljše. Stanje se je delno izboljšalo na začetku decembra, vendar je utrjevanje kasnilo.
Pšenica v določenih predelih Evrope še ni dosegla zadostne utrjenosti. Zaradi tega v baltskih državah, vzhodni Poljski, zahodni Belorusiji, vzhodni Romuniji, Moldaviji in v določenih delih Bolgarije ter na jugu Ukrajine obstaja nevarnost poškodb zaradi mraza na oziminah.
Detelja in ozimno žito dobro ukoreninjena
Po poročilih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ozimine, med katere spadajo ozimno žito, oljna ogrščica, sejano travinje in detelje, ki so bile posejane v optimalnem roku in dobro ukoreninjene, niti pri zelo nizkih temperaturah brez snežne odeje ne bodo imele večjih težav, zaradi katerih bi rastline propadle.
Že decembra so se počasi prilagajale na padec temperatur zraka. Nekoliko na slabšem so pozno posejani posevki žita, predvsem poznejše novembrske setve, pri katerih so rastline slabše razvite in manj ukoreninjene.
Dobro pa je, da ni zelo velikih nihanj temperatur in da zaradi zmrznjene zgornje plasti tal mirujejo. Več težav je mogoče pričakovati pri zelo pozno posejanih posevkih trave ali detelje, ki so jih pridelovalci posejali po spravilu koruze.
Te rastline so še majhne in obstaja možnost, da popolnoma zmrznejo, zaradi česar bo spomladi nujna ponovna setev.
Sadne vrste so različno občutljive za zimski mraz. Jablane in hruške prenesejo do –25 °C, breskve do –20 °C. V krajih, kjer so zdaj nizke temperature, je pomembno, da se prekine obrezovanje jablan in hrušk. Tudi mladi vinogradi so bolj občutljivi.
Močna burja in še malo snega
Pretekli teden je na Primorskem vztrajala močna burja. Poleg motenega prometa so zaradi močnega vetra lahko nastajali snežni nanosi. Ponekod po državi je tudi snežilo in do srede zjutraj je v Beli krajini, na Kočevskem, Dolenjskem in Notranjskem zapadlo od 10 do 20 cm suhega snega, veter je gradil zamete.
Snega je konec prve dekade januarja skoraj 30 cm na Kočevskem, v nižjeležečih predelih Gorenjske malo čez 20, v Beli krajini in na Dolenjskem okrog 20, na Postojnskem 15 cm, kak centimeter manj na Koroškem in v osrednji Sloveniji, pod 10 cm na Celjskem.
Snežne odeje je za zdaj žal premalo, da bi do nove pomladi popravila dokaj slabo zalogo vode v tleh.
24. januar 1942
Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal –33,4 °C, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spustila vse do –33,0 °C, v Kranjski Gori do –24,8 °C, v Ljubljani do –24,6 °C in v Mislinji do –24,0 °C.
Manj mrzlih dni
V preteklosti smo imeli na primer v Murski Soboti več kot 110 dni na leto, ko je bila temperatura zraka ponoči pod ničlo, zdaj pa imamo le 90 dni. Tudi drugod po Sloveniji je to obdobje za teden krajše.
Kaj postorimo na sredini februarja
V vrtovih je smiselno zaščititi predvsem mlada drevesa, starejša namreč bolje prenesejo mraz, predvsem sredozemske rastline, kot so kaki, aktinidija in figa. Drevesa teh sadnih vrst lahko pozebejo že pri –15 °C, mlajša celo prej.
