LJUBLJANA – Po referendumu, za izid katerega grški premier Aleksis Cipras poudarja, da še zdaleč ne pomeni preloma z Evropsko unijo ali z evrskim območjem, marveč zgolj veliko zmago demokracije, ki je menda le še dodatno okrepila moč grške vlade v pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci, se bodo vse vlade držav članic EU pač nujno morale vprašati, kakšen oziroma kateri razplet bi bil zanje (za njihovo državo) boljši. Predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker je včeraj, na primer, znova zatrdil, da bi zelo rad preprečil tako imenovani grexit (izstop Grčije iz evrskega območja in morda tudi iz EU): »Toda žogica je zdaj na strani grške vlade. Evropska komisija pa je grški vladi vsekakor pripravljena pomagati doseči dogovor.«
In kako so se na grški referendum odzvali predstavniki slovenske vlade?
Premier dr. Miro Cerar je potrdil, da tudi Slovenija spoštuje izid nedeljskega grškega referenduma glede reševanja grškega dolžniškega vprašanja ter da bo njegova vlada tudi odslej ostala solidarna z grškim prebivalstvom, saj mu želi pomagati »v okviru svojih zmožnosti ter obstoječih pravil in mehanizmov«.
Referendum še ni bil odpis dolga
Naš zunanji minister in prvak vladnega Desusa Karl Erjavec je opozoril na nedvomno grozeče težave, ki jih ima grška država z likvidnostjo, in tudi na to, da se lahko vsak čas zgodi, da Grčija ne bo več mogla izpolnjevati svojih tekočih obveznosti do upokojencev in javnih uslužbencev. Erjavec tudi ne verjame, da bi lahko upniki samo zaradi referendumskega izida spremenili svoja stališča do ukrepov, ki naj bi jih Grčija sprejela v zameno za morebitni nov program mednarodne pomoči. Prvaku vladnega SD mag. Dejanu Židanu se zdi, da je dozdajšnji grški finančni minister Janis Varufakis nespretno izbral napačno pogajalsko taktiko. Iz SD opozarjajo, da obveznosti Grčije kot dolžnice zaradi referenduma še niso prenehale in da ji dolg z izidom referenduma še ni bil odpisan. Smo pa medtem priče tudi pravi džihadistični ofenzivi slovenskih zagovornikov in podpornikov grškega premierja Aleksisa Ciprasa, ki vse tiste, ki si še upajo javno in na glas povedati svoje pomisleke na račun početja grške vladne (skrajne) levice, na mah omalovažujoče razglasijo za neverodostojne. Nekdanji predsedniški kandidat LDS prof. dr. Bogomir Kovač – saj res, leta 1997 ga je na predsedniških volitvah podprlo komaj 2,7 odstotka slovenskih volivcev – je, denimo, v Odmevih TV Slovenija dejal: »To, kar smo slišali v političnih razlagah in komentarjih iz Slovenije, je, milo rečeno, intelektualno siromaštvo in za politike, zlasti za predstavnike vlade, bi bilo dobro, da bi drugič morda molčali, namesto da komentirajo na takšen način.«
Fiskalno pravilo ali grški scenarij? Ste pričakovali, da bo največje združenje slovenskih delodajalcev (Gospodarska zbornica Slovenije pod vodstvom novega predsednika Marjana Mačkoška in starega generalnega direktorja mag. Sama Hribarja Miliča) tako eksplicitno agitiralo za sprejem zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila Cerarjeva vlada in o katerem bo državni zbor odločal na svoji zadnji redni predpočitniški seji, že v naslednjih dneh? Neodvisno od tega, ali ste to pričakovali ali ne, je dejstvo, da je vodstvo GZS pohitelo in vnaprej začelo opozarjati, da je prav sprejem fiskalnega pravila najtesneje povezan z zagotavljanjem finančne suverenosti naše države, da bi, skratka, tudi Slovenija, če fiskalnega pravila ne bi zdaj uzakonili s potrebno dvetretjinsko podporo vseh poslank in poslancev, lahko izgubila celo svojo finančno suverenost, da bi se vse skupaj tudi pri nas, kjer politika žal v najbolj kriznih letih 2008–2013 ni pokazala dovolj odgovornosti pri upravljanju javnih financ, lahko končalo po grškem scenariju. |
Toda premier Cerar je z eno od svojih ugotovitev prav gotovo udaril žebljico na glavico. Ko je dejal, da ne more(mo) pomagati vladi, ki ne želi sodelovati in razumeti, da bi morala tudi sama marsikaj postoriti, da bi se stvari končno premaknile na bolje. Drži. Dan D pa naj bi bil že 20. julij, ko bi morala Grčija Evropski centralni banki (ECB) vrniti približno 3,5 milijarde evrov.
Grki bi lahko ohranili svoj dozdajšnji, skrajno lagodni način neplačevanja davkov in prenapihnjeno javno porabo (hkrati pa jim upnikom morda res ne bi bilo treba vračati izposojenih milijard evrov) le v primeru, upravičeno opozarja nekdanji gospodarski minister prof. dr. Matej Lahovnik, če bi jim druge države in mednarodni posojilodajalci naivno zagotovili trajno obliko neskončne finančne pomoči: »Najbrž ni tako težko predvideti, kakšen bi bil izid referenduma pri nas, če bi Slovenke in Slovence vprašali, ali so pripravljeni še reševati Grčijo, čeprav vedo, da so imeli tamkajšnji upokojenci že doslej za 25 odstotkov višje pokojnine od slovenskih.« Omeniti kaže še finančnega analitika borznoposredniške družbe GBD Domna Grando, ki prav tako meni, da je po novem (kljub referendumu oziroma prav zaradi njega) možnost, da bi Grčija v bližnji prihodnosti bankrotirala, še nekoliko večja od tiste, da bi Grčija z EU zdaj laže dosegla zanjo ugodnejši dogovor o dodatni pomoči.
