KOSTEL – »Včasih smo tu imeli banko, tri trgovine, krajevni urad, zdravstveno postajo,« se spominja Milojka Malnar, predsednica Društva upokojencev Kostel, ki je zgrožena nad zadnjo veliko spremembo v Kostelu, ko so pošto prestavili na Petrolov bencinski servis. »Kakšno zasebnost imamo na takšni pošti? Nikakršne,« pravi gospa, ki je prepričana, da bosta kapital in dobiček na podeželju naredila nepopravljivo škodo. »Države sploh ne zanima, kako podeželje tudi zaradi takih ukrepov umira,« pravi.
Po pošto v trgovino
ali gostilno
V Kostelu, tem redko poseljenem predelu tik ob meji s Hrvaško, je pošto prek pogodbe najprej prevzela podjetnica, a jo je hitro zaprla, saj v občini, kjer je 639, večinoma starejših prebivalcev, taka dejavnost ne prinaša dobička oziroma niti pozitivne nule. Potem je Pošta Slovenije sklenila drugo pogodbo, tako da so odprli pogodbeno pošto v prostorih Petrolovega bencinskega servisa na Petrini.
A ta ni edina te vrste. Po podatkih Pošte Slovenija so po vsej državi od novembra 2012 pa do novembra letos ukinili 12 pošt, 142 pa so jih preoblikovali v pogodbene. V to obliko vsako leto preoblikujejo od 40 do 50 pošt. Prevzemajo jih samostojni podjetniki, kmetijske zadruge, d. o. o.-ji, občine, delniške družbe in zavodi. Ljudje oziroma stranke pa opravljajo poštne storitve v trgovinah, na občinah, bencinskih črpalkah, tudi v gostilnah, računovodskih servisih …
Kje bodo zapirali Še letos bodo 11 pošt preoblikovali v pogodbene pošte ali jih bodo zaprli: Dobje pri Planini, Sorica, Stara Cerkev, Ceršak, Ožbalt, Vitomarci, Zgornja Korena, Stopiče, Suhor, Uršna sela in Struge. Zdaj je že znano, da bodo pošte Ceršak, Ožbalt, Stopiče, Suhor in Uršna sela zaprli, pošta Vitomarci bo še letos preoblikovana v pogodbeno, pošta Dobje pri Planini pa v letu 2017. |
V Osilnici, prav tako obmejni občini, je pošta v Mercatorjevi trgovini. »Dobro je, samo da imamo pošto,« se je vdano v usodo pridušala starejša gospa, ki je na poštno okence prinesla položnice. Renata Štimac, trgovka in poštarica obenem, razloži, da so se v trgovini s poštno dejavnostjo začeli ukvarjati pred tremi leti, ko očitno ni bilo druge rešitve. Vendar pa prebivalcem ne ponujajo vsega, kar je bilo nekoč na pošti, saj na primer pri njih ni mogoče odpreti računa. Da so prevzeli tudi pošto, sta z Zinko Šercer, poslovodjo, šli na tečaj, opravili izpit in tudi praktični del. »Stranke so dobro sprejele to pošto, a ne zato, ker bi bil to korak naprej, ampak zato, ker je to bolje kot nič,« pravi Zinka Šercer. In doda, da morajo v trgovini oziroma na pošti vsi, stranke in zaposlene, imeti več potrpljenja.
Liberalizacija trga
Razlog, da Pošta Slovenije tako drastično spreminja poštno mrežo, je liberalizacija poštnega trga. Po evropski direktivi je tudi Slovenija s 1. januarjem 2011 sprejela popolno sprostitev trga poštnih storitev, kar naj bi odpravilo »monopolne strukturne ponudbe, ki so bile značilne za tradicionalni poštni trg, in jih nadomestilo s tržno usmerjenimi in konkurenčnimi komercialnimi dejavnostmi«. Z drugimi besedami: Pošta Slovenije ni več gospodarska javna služba, ampak je običajna gospodarska družba, ki deluje v tržnih razmerah.
Od drugih podjetij se loči le po tem, da država od Pošte Slovenija zahteva, da prebivalcem zagotavlja univerzalno storitev, kar pomeni, da »zagotavlja najmanj pet delovnih dni na teden najmanj en sprejem in eno dostavo na dan na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe«. Prav tako pa mora pošta po zakonu oziroma po aktu, ki je izpeljan iz zakona, zagotoviti »najmanj eno kontaktno točko, organizirano kot pošto ali pogodbeno pošto, v vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije in da za 95 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje kontaktne točke ne presega 4,5 kilometra.«
Letos višji dobiček Pošta Slovenije v letošnjem letu načrtuje dobiček v višini 9,6 milijona evrov. To je za 1,5 milijona evrov več kot v letu 2015. |
Karmen Lebe Grajf, menedžerka projekta optimizacije poštnega omrežja, pravi, da je Slovenija z 539 poštnimi enotami, od tega 142 pogodbenimi ter 24 premičnimi, med tistimi državami EU, ki imajo boljšo dostopnost do poštnega omrežja. Toda zaradi sprememb na področju storitev so prisiljeni v spremembe poštne mreže, saj je univerzalna storitev leta 2005 predstavljala 32,8 odstotka vseh storitev Pošte Slovenije, zdaj pa le še 17,8 odstotka. Napovedi kažejo še nadaljnje upadanje.
Pomemben je le dobiček!
Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije, razloži, da Pošta Slovenije vse svoje prihodke ustvari na trgu. A ne le to, doda: »V državni proračun v obliki udeležbe lastnika pri dobičku vsako leto prispevamo znatna sredstva.« Pošta Slovenije je leta 2014 ustvarila 7,6, lani pa 8,1 milijona evrov dobička, s tem da so v državni proračun izplačali približno eno tretjino ustvarjenega dobička, kar pomeni za leto 2014 2,5 milijona evrov in lani tri milijone evrov.
Zakaj torej ob dobičku Pošta Slovenije zapira pošte oziroma jih oddaja v pogodbena razmerja? Ker so nerentabilne. Konec lanskega leta je imelo negativni poslovni rezultat kar 223 od 539 pošt, kar je skoraj polovica! Seveda jih je večina, če ne že kar vse, na podeželju. Ko so jih zaprli, so prihranki znašali od 7000 do 30.000 evrov na leto(!) na pošto.
V krajih, kjer so pošte preoblikovali v pogodbene, pa opozarjajo, da je bila pošta vedno nekaj več oziroma ni sledila le dobičku. »Tu v Kostelu se moramo zahvaliti naši srčni Mojci, ki je dolga leta vodila našo pošto,« pravi Milojka Malnar, ki razloži, da pošta v majhnih krajih ni nikoli le gospodarska dejavnost, ampak je del utripa kraja. In za kraje, kjer ni delovnih mest, je pomenila vsaj eno!
od 593 pošt
je imelo konec
lanskega leta
izgubo.
Na Pošti Slovenije so popolnoma jasni: »Naloga ohranjanja poseljenosti podeželja je v pristojnosti države.« Predstavnik lastnika, države torej, je Slovenski državni holding, d. d., kjer odgovarjajo, da strategijo Pošte Slovenije in drugih državnih naložb sprejema državni zbor na predlog vlade, podrobnejši cilji pa so določeni v letnem načrtu. Kako to izpeljati, pa je »v okviru pristojnosti in odgovornosti uprave družbe Pošta Slovenije.« Če skrčim 15-vrstično vprašanje in podobno dolg odgovor z SDH, predstavnik države ne vidi povezave med poseljenostjo podeželja in poštnimi storitvami. Pomembna je »uspešnost poslovanja družbe«.
Poštne storitve upadajo
Da bi to dosegli, je Pošta Slovenija leta 2012 začela spreminjanje poštnega omrežja, ki ga načrtujejo izpeljati v dveh fazah. Karmen Lebe Grajf razloži, da se bo v prihodnjem letu upočasnil tempo sprememb: »Vendar ni pričakovati, da se bo število poštnih storitev povečalo, ker upada povsod, tudi na poštah zunaj urbanih okolij.« Za primerjavo: leta 2010 je 30 pošt na območju Ljubljane opravilo 90.000 storitev, lani pa je imelo skorajda enako število pošt, 29 , le 54.000 storitev. »V samo petih letih so padci drastični,« razloži sogovornica.
To pa pomeni, da se podeželju ne piše nič dobrega. Razen če bo država pomagala ohraniti poštno mrežo, tako da je ne bi skrčili na vsega 400 pošt. Karmen Lebe Grajf razloži: »Evropska direktiva predvideva tudi dve obliki pomoči. S prvo država sofinancira del stroška univerzalne storitve, kar bi zagotovo vplivalo na to, kakšna bo poštna mreža v prihodnje.« Drugi mehanizem pa je sprememba cen univerzalnih storitev, ki bi pripomogla k višjim prihodkom Pošte Slovenije. Imamo eno najnižjih cen znamk v Evropi, ki znaša 0,37 evra. Najvišjo ceno znamk imajo v Italiji in znaša 2,8 evra, evropsko povprečje pa je 0,80 evra.
