Če ne vrne socialne pomoči, bo ob njivo

LJUTOMER – Pred slabimi tremi leti je 57-letna Silva Pučko iz Mekotnjaka, dober streljaj od Ljutomera, ostala brez moža, zdaj pa se ji obeta še materialna kalvarija – izguba edine njive, na kateri zase ter dve hčerki z družinama, ki živijo pod isto streho, pridelajo nekaj hrane. Pučkovi namreč na zapuščinski razpravi in tudi v posebni tožbi ni uspelo prepričati sodišča, da ne more vrniti 12.626 evrov, kolikor zahteva od nje in njenih dveh hčera, 39-letne Suzane in 32-letne Sandre, državno pravobranilstvo iz Murske Sobote kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije.

Silva Pučko in njen mož Jožef sta zaradi izgube službe prejemala socialno pomoč, državno pravobranilstvo iz Murske Sobote pa je na podlagi zakona o dedovanju po njegovi smrti leta 2010 prijavljalo terjatve. Na obravnavi, kjer so se želeli dogovoriti o dedovanju, se je tudi država vpisala med dediče in tako od Pučkove zahteva, da povrne 12.626 evrov. Pravico je iskala na sodišču, vendar je tožbo izgubila. Dosegla je le, da mora državi, skupaj s hčerkama, zdaj vrniti »le« 5894 evrov, preostalo pa bodo njeni potomci državi vrnili po njeni smrti.

»Z možem sva dobivala denarno socialno pomoč, prosilec pa sem bila vsa leta jaz in tudi denar sem dobivala jaz. Tudi na odločbi, ki sem jo prejela, so zapisali, da sem do te pomoči, tudi ob pregledu vseh drugih dohodkov in premoženja, upravičena. Zanimivo je tudi, da gre za vračilo pomoči od leta 2002 naprej, od takrat pa mož niti ni prejemal nikakršne pomoči,« nam je povedala Pučkova, ki je ogorčena, saj je nova zakonodaja, povezana z vračilom socialne podpore, začela veljati prav dan po moževi smrti, 1. avgusta 2010, kar pomeni, da je bila prva s tovrstno težavo.

Pod eno streho 11 ljudi

Če bi denar imela, bi vrnila zahtevani znesek, a državi je malo mar; svoje želi nazaj. »V hiši živi enajst ljudi, poleg mene še hčerki z družinama. Vsaka ima po tri otroke, ki so stari od štiri do 18 let, štirje so šoloobvezni. Naši prejemki so skromni, saj je moja pokojnina po možu dobrih 200 evrov, ena hčerka je nezaposlena, druga se je komaj začasno, do novembra, zaposlila, tako da tega denarja enostavno ne moremo zbrati. Zdaj želijo našo edino obdelovalno njivo, ki jo nujno potrebujemo za preživetje. Na 73 arih obdelovalne površine imamo koruzo in krompir. Državno pravobranilstvo nam je že posredovalo pogodbo za odkup te njive. Ponujajo nam borih 4751 evrov, še 1143 evrov pa bi morali zbrati, da bi povrnili prvo polovico zneska, ki ga je sodišče prisodilo državi. Ob tem bosta moji dedinji po moji smrti morali vrniti še drugo polovico, torej še 5894 evrov,« nam je povedala Pučkova, ki ne vidi izhoda: »Če bom ostala brez tega dela premoženja, bom tako in tako znova prešla v breme države.«

Spomnimo: Pučkova sta leta 1997 ostala brez službe. Silva je bila šivilja v Muri in pri zasebnikih, Jožef pa trgovec pri Kmetovalcu v Ljutomeru. Za preživetje sta morala zaprositi za denarno socialno pomoč. »Če bi takrat vedela, da bom morala ta denar vrniti, ne bi zaprosila za pomoč. Ampak takrat mi tega nihče ni povedal. Predvsem me moti, da me pristojne službe, ko sem izgubila zaposlitev in zaprosila za denarno pomoč, niso opozorile na možnost, da država iz dediščine umrlega želi svoj denar nazaj. Tudi na odločbi, ki sem jo takrat podpisala, ni nikjer omenjeno, da bom morala denar vračati. To ni pomoč države, ampak kreditiranje,« nam je dejala Pučkova, ki se ji še dodatno sporno zdi dejstvo, da država uveljavlja novo zakonodajo za nazaj, saj ko sta prejemala socialno podporo, ni veljala.

Preslišali tudi CSD

Prav v tistem letu, dan po Pučkovi smrti, je državno pravobranilstvo v zapuščinskih postopkih po pokojnih osebah, ki so prejemale denarno socialno pomoč, začelo prijavljati terjatve. »Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna RS, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine,« je zapisano v prvem odstavku 128. člena zakona o dedovanju, ki je bil sicer sprejet že leta 1976, vendar se v praksi do leta 2010 ni izvajal. In takrat je CSD Ljutomer na pisno zahtevo okrajnemu sodišču, kjer poteka zapuščinska obravnava, moral posredovati za pokojno osebo, ki je bila prejemnik denarne socialne pomoči, podatek o višini prejete denarne socialne pomoči in obdobje prejemanja.

Pučkova nam pokaže tudi predlog CSD Ljutomer sodišču, da se jim dolg, ki ga od njene družine terja država, odpiše. Kot razloge so navedli invalidnost, nizko pokojnino, nizke dohodke, večje število otrok in nezaposlenost.

»Vendar sodišče ni prisluhnilo. Ne vem, kaj se bo zgodilo. Denarja nimamo, njive pa ne damo. Le kako bomo živeli? Upam, da nam bo kdo v zadnjem trenutku priskočil na pomoč,« žalostno razlaga Pučkova, ki nikoli ni želela biti brezposelna, enako tudi pokojni mož, saj sta skupaj zbrala 57 (28 + 29) let delovne dobe, poročena pa sta bila več kot 36 let. »Tudi brez službe nisva ostala po lastni krivdi. Povsod sem delala z veseljem in plačevala davke in prispevke. Pozneje sem še hodila delat prek javnih del, da bi nekako preživeli, zdaj pa nas doleti vse to. Če bi nam vsaj malo namignili, da bo treba pomoč (med 90 in 120 evri na mesec) vračati, je sploh ne bi prejemala.«

Saj njive ne potrebuje?!

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imajo nekoliko drugačno mnenje: »Državno pravobranilstvo nas je obvestilo, da je bilo s Silvo Pučko in njenima hčerama dogovorjeno, da bo v last Republike Slovenije prešla parcela v k. o. Stara Cesta, preostalo bodo dedinje vrnile v šestih mesecih. Ob tem želimo pojasniti, da bo Silva Pučko še vedno solastnica zemljišča. Na zapuščinski obravnavi 5. oktobra 2010 je Pučkova izjavila, da parceli v k. o. Stara Cesta odstopa svojima hčerama, preostalo premoženje po pokojnem možu pa naj se deduje skladno z zakonom. Zato je bilo ocenjeno, da Pučkova teh parcel ne potrebuje za preživetje, saj je navedeno premoženje želela brezplačno prepustiti svojima hčerama,« je zapisano v odgovoru ministrstva, kjer so prepričani, da torej Pučkova sporne njive niti ne potrebuje.

Pučkova je že konec leta 2010 o svojem primeru obvestila javnost in s tem opozorila druge prejemnike denarne pomoči, naj bodo previdni. Posebno jo moti dejstvo, da je pristojne službe, ko je izgubila zaposlitev in zaprosila za denarno pomoč, niso opozorile na možnost, da država iz dediščine umrlega želi svoj denar nazaj ... Poslanci so leta 2001 sprejeli novelo zakona o dedovanju, s katero so sprožili pomisleke o ustavni določbi, zapisani v drugem členu najvišjega pravnega dokumenta v državi, da naj bi bila Slovenija socialna država.

Ta zdaj ljudem, ki jo s plačili različnih davkov vsak dan oskrbujejo s sredstvi za delovanje, sporoča, da socialna pomoč ni zastonj.