Če ne bo pozebe, bo letina obilna
Nadpovprečno toplo vreme v obdobju med 8. in 15. aprilom je zdramilo k brstenju še zadnje spomladanske rastline. Fenološki razvoj vegetacije se ob toplih dnevih še pospešuje, že zdaj je 10–14 dni zgodnejši v primerjavi z dolgoletnim povprečjem 1991–2020. Pretekli vikend je postregel celo z najvišjimi temperaturami zraka med 25 in 30 °C, na jugovzhodu Slovenije so temperature zraka segle čez 30 °C!
Povprečna dnevna temperatura prve polovice aprila je močno nadpovprečna, rekordno visoka. Sadno drevje je v različnih fazah cvetenja, na Primorskem ter drugod v toplejših predelih se cvetenje koščičarjev in zgodnjih hrušk že zaključuje. Jablane povsod po Sloveniji množično cvetijo.
Fenološki razvoj jablan je letos izjemno zgoden, faze od brstenja do cvetenja si sledijo zelo hitro. Skrbi pa nas ohladitev in z njo pojav pozebe. Kar osem pozeb je bilo po letu 2000. Napovedi za prihodnje dni so skrb vzbujajoče, meja sneženja se je včeraj že močno spustila. Do konca tedna večjih padavin sicer ni na vidiku, ob jasnih nočeh brez vetra pa obstaja še kako velika nevarnost pozebe. Četrtek, petek in sobota so dnevi, ki so najbolj nevarni. In to v času, ko se je narava že prelila v zeleno barvo.
Tudi letošnja setev koruze poteka en mesec prej kot običajno.
Gozd je oživel
Bukev, lipa in breza so že globoko v fazah intenzivnega olistanja. Bukev potrebuje nadvse vlažno ozračje s padavinami, ki so dobro razporejene skozi vse leto, zato njeno razširjenost omejujejo visoke poletne temperature, suša in pomanjkanje vlage. Zelo dobro prenaša zimski mraz, je pa občutljiva za pozno spomladansko pozebo. Njeno olistanje nastopi, ko se prvi listi izvijejo iz ovojne zaščitne luske. Mladi listi so porasli s številnimi dlačicami, ki kasneje odpadejo.
Listne brste ovijajo rjavi luskolisti, ki ob olistanju odpadajo in se značilno vrtinčijo v vetru. Olistanje bukve označuje začetek prave pomladi. Čas olistanja bukve je v veliki meri odvisen od temperaturnih razmer, tudi od nadmorske višine. Za Slovenijo velja, da olistanje bukve na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 2,9 dneva. Od nekdaj je veljalo, da so tedaj tla dovolj ogreta za sajenje krompirja.
Jablane cvetijo povsod po Sloveniji. Njihov fenološki razvoj je letos izjemno zgoden.
Zgodnja setev koruze
Vremenske razmere so bile že ob koncu marca in v začetku aprila primerne za setev koruze. Ugodna temperatura tal v času setve koruze je od 8 do 10 °C. Po večjem delu države je bila temperatura tal v prvi dekadi aprila v globini 5 cm že med 12 in 17 °C, na Goriškem med 15 in 20 °C. V tleh je še zadosti vlage, zgornja plast tal pa se je v toplih dneh osušila in postala primerna za pripravo tal in setev. Če je temperatura tal med 15 in 18 °C, seme vznikne že v 8–10 dneh. Če pa so tla hladnejša (10–13 °C), je vznik nekoliko počasnejši, od setve do vznika je potrebnih od 18 do 20 dni.
8 pozeb je bilo po letu 2000.
Letošnja setev koruze poteka kar mesec prej kot običajno. Daljše vegetacijsko obdobje je pogoj za boljši pridelek, izbrati je treba seme primernega zrelostnega razreda. Zelo variabilne vremenske razmere z intenzivnim dežjem, ki jim sledijo topli dnevi, močno vplivajo na zbitost in zaskorjenost tal, zato je priprava tal zelo pomembna, ker omogoča zadostno prezračenost koreninskega sistema. Če se korenine ne povežejo s talnimi delci, se na koruzi pokažejo znamenja pomanjkanja hranil. V Sloveniji koruza predstavlja okrog 35–40 odstotkov njivskih površin in je osnovna poljščina za pridelavo energetske krme.
8–10 °C = Najbolj ugodna temperatura tal v času setve koruze.
12–17 °C = Temperatura tal v prvi dekadi aprila (v večjem delu države).
15–20 °C = Temperatura tal (v globini 5 cm) na Goriškem.
15–18 °C = Pri takšni temperaturi seme vznikne že v 8 do 10 dneh.
10–13 °C = Od setve do vznika traja od 18 do 20 dni.
