Meteorološko poletje se na severni polobli začne 1. junija in traja do konca avgusta. Na južni polobli pa decembra, januarja in februarja. Kakšna so bila poletja v preteklosti? Če pobrskamo po spominu, lahko ugotovimo, da je bilo lansko poletje izjemno vroče. Povprečna poletna temperatura zraka je bila v Ljubljani 22,5 °C, kar je bilo kar 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, drugo najtoplejše od začetka meritev. Leta 2003 je povprečna temperatura zraka dosegla 23,4 °C. Do začetka osemdesetih let preteklega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazno naraščanje, ki je doseglo vrh poleti 2003.
Ob padavinah manj težav z alergijami
Ob padavinah je v zraku manj cvetnega prahu. Inštitut za varovanje zdravja RS ugotavlja, da je v daljših suhih obdobjih v celinski Sloveniji koncentracija cvetnega prahu trav in iglavcev visoka. V zraku je cvetni prah hrasta, divjega kostanja, javorja, trpotca, kislice, malega jesena. Lokalno lahko alergikom povzroča težave cvetni prah oljne repice. Zelena jelša cveti v hribih, občasno cvetni prah prinese v nižino. V Primorju je obremenjenost zraka s cvetnim prahom oljke lokalno visoka, s cvetnim prahom krišine, trav in malega jesena bo do srednje visoka. V zraku je nizka koncentracija trpotca, hrasta, kislice.
Oljna repica ali oljna ogrščica
Repica in ogrščica sta različni poljščini. Ogrščica je različica kolerabe, repica pa je bližnji sorodnik strniščne repe. Po videzu sta rastlini precej podobni, genetsko pa tako različni, da se v naravi ne moreta križati. Zmeda s poimenovanjem je nastala zaradi napačnih prevodov iz srbščine oz. hrvaščine. Ogrščico pogosto zamenjujemo z repico. Modro zeleni listi so pri ogrščici gladki, medtem ko so pri repici poraščeni z dlačicami. Spodnji listi so pri obeh enaki, na sredini in na vrhu stebla so pri repici brez pecljev, ogrščica jih ima le deloma. Cvet je tujeprašen, sestavljen iz štirih čašnih listov in štirih rumenih venčnih listov. Na cvetnem dnu so medovniki, zato so glavne opraševalke čebele.
Za prepoznavanje ogrščice (Brassica napus L. var. napus) so pomembni oblika korenine, dlakavost listov, način zraščenosti listov in lega cvetov in čašnih listov ter lusk. Repica daje manj zrnja, ki vsebuje manj olja kot ogrščica. Oljna ogrščica je rastlina, ki spada v družino križnic.
Prvotno, pred stoletji, je bilo olje ogrščice v uporabi predvsem za neprehranske namene; kot olje za svetilke in mazanje strojev, pozneje pa se je uveljavljalo kot olje za pripravo jedi. Oljna ogrščica je za sojo in palmami tretji najpomembnejši vir rastlinskih olj na svetu ter drugi najpomembnejši vir beljakovin za prehrano. Vsebuje ugodne maščobne kisline, zelo malo nasičenih maščob in veliko nenasičenih maščob (oleinska, linolna in linolenska kislina) ter veliko vitamina E. Uvrščamo jo med najpomembnejše oljnate poljščine, ki je v svetu razširjena na 26 milijonih hektarjev za predelavo semena v jedilno olje in biodizel. Največja svetovna pridelovalka je Kitajska.
Tudi klop potrebuje toploto
Klopi so člani družine pršic in znotraj nje spadajo med največje osebke. Latinsko se mu reče Ixodes ricinus. Gre za najbolj zastopano vrsto v Evropi. Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Njihova aktivnost je odvisna tudi od zunanje temperature zraka. Kadar ta ne preseže od 5 do 7 °C, mirujejo. S tem je povezana tudi nadmorska višina, ki jim ustreza bolj ali manj.
Največ klopov je do nadmorske višine 600 metrov, z višino pa jih je manj. Najvišje jih najdemo do 1600 metrov nad morjem. Ko klop najde primerno žrtev, se prisesa nanjo. So zelo prilagodljivi na geografske in ekološke razmere. Najraje se naselijo na gozdni podrasti, na robovih jas, v grmovju in visoki travi.
Odrasle samice so večje (3–4 mm) od samca (2,5 mm), nimfe pa so velikosti bucikine glavice. Vse tri zadnje oblike (larva, nimfa in odrasel klop – samica) potrebujejo kri za razvoj, zato lahko vse tri oblike vbodejo gostitelja in prenašajo nalezljive bolezni. Samci ne sesajo krvi, ampak le tkivne sokove. Človek je le naključni gostitelj in ni pomemben za razvoj klopa. Klop, ki pride na človeka, potrebuje nekaj ur, da se prisesa, saj išče predel, kjer je koža tanjša. Sam vbod ne boli, zato ga po navadi tudi pozno opazimo.
Napoved
Še vedno se nas drži nestanovitno vreme. V sredo in četrtek dopoldne bo sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Malo topleje bo.
Obeti do 11. junija
Nad zahodno Evropo in Sredozemljem bo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah se bo ob šibkih vetrovih nad našimi kraji še zadrževal dokaj hladen zrak. Od četrtka do torka bo razmeroma sončno in postopno topleje, v popoldanskem času pa bodo nastajale plohe in nevihte.
4. junij 1948
Ob 7. uri so na številnih meteoroloških postajah v zahodni in severni Sloveniji izmerili zelo veliko dnevno višino padavin, čez dan pa je padlo še nekaj deset mm dežja. V Trnovem nad Novo Gorico je padlo kar 200 mm, v Kalu nad Kanalom 185, v Šempasu na Goriškem 171, v Stari Fužini v Bohinju 132 in na Zgornjem Jezerskem 115 mm padavin v 24 urah. V nalivih v jugozahodni Sloveniji in Posočju je v 14 urah padlo do okoli 100 mm dežja. Največjo dnevno količino padavin, 129 mm, so izmerili v Kobaridu. V Postojni je padlo 121 mm, na Otoku pri Cerkniškem jezeru 117, v Godnjah na Krasu 112 in v Opatjem selu na Krasu 111 mm.
Pregovori
Je lepo, sončno vreme tega dne (1. junij), se kmetje dobre letne vesele.
Kakor vreme na Menarda (8. junij) kane, tako ves mesec ostane.
Če se Menard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
Ako svetega Menarda dan dežuje, štirideset dni dež še naletuje.
