Žetev je v kmetijstvu izraz za spravilo zrelega žita. Sem na splošno padajo tudi dejavnosti, ki sledijo košnji žita, čeprav danes večino tega dela istočasno opravijo kombajni že na polju ali njivi.
Krško polje dobro namakalo
V preteklem tednu so začeli brneti kombajni. V Prekmurju imajo manj žita kot pretekla leta, le 6,5 tone na hektar, kmetje na Krškem polju pa so izjemno zadovoljni, saj jim je letos nebo dobro namakalo prodnata polja. Značilnost letošnje žetve je, da zaradi moče in hladnega vremena spomladi in v zgodnjem poletju kasni za teden ali dva. Boljši pridelek pričakujejo s težjih tal, kjer dozoreva počasneje in bo tudi žetev poznejša.
Gabez, šcavje in pirnica
Težave na požetih poljih lahko povzroča trajni večletni plevel, kot so slak, osat, gabez, šcavje, pirnica, divji sirek, trstika in ambrozija. Kmetijski zavod Murska Sobota navaja, da je treba plevel po strnišču po žetvi pustiti, da razvije dovolj listne mase, potrebne za dobro delovanje herbicidov. Večletni plevel lahko zatiramo na strnišču, s katerega smo odpeljali slamo. Za dobro delovanje herbicidov je potrebno, da je plevel visok 15–30 cm. Tretiranje s herbicidi na strniščih opravimo v suhem in ne prevročem vremenu. Uspeh zatiranja večletnega plevela je boljši, če je po tretiranju hladnejše obdobje, saj plevel dlje ostane zelen in je sposoben herbicide z rastlinskimi sokovi prenesti v korenine.
Koruzna metlica
Koruza je v različnih razvojnih fazah v odvisnosti od časa setve. Najbolj zgodnje so že v fazi hitrega podaljševanja stebla in formiranja generativnih organov. V primerjavi z drugimi žiti koruza formira dve vrsti socvetij: moško socvetje v obliki metlice, ki se pojavi na vrhu stebla, in žensko socvetje v obliki storža, ki izrašča iz pazduhe lista v sredini stebla.
V Pomurju so koruznim posevkom precejšnjo škodo naredile vrane, dodatno pa bodo pridelek oklestile še strune. Dognojevanje koruze opravimo vsaj enkrat, bolje dvakrat. Koruza večino dušika za rast potrebuje šele pozneje pred metličenjem in po njem. Spomladi do 7 lista za rast potrebuje malo dušika.
Julijsko izročilo
Julij ima v slovenskem izročilu različna imena, kot so žetnjak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec, srpnik in druga. Okrog 22. julija stopi sonce v znamenje leva, potem se začno pasji dnevi.
Sv. Aleš (17. julij) – varuh in zavetnik proti potresu.
Sv. Marjeta (20. julij) – po izročilu so se priporočali proti kačji zalegi. Na ta dan se zato kač ne sme ubijati, ne sme se voziti ali zlagati sena s kozolcev, sicer bo treščilo v skedenj. Gorenjci za Marjeto pravijo tudi: »Sveta Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta.«
Ako je sv. Marjete (20. julija) dan deževen, lešnik bo tisto leto črviven.
Če sv. Marjete dan deževalo bo, težko boš pod streho spravil seno.
Sv. Marjeta grom in strelo obeta.
Sv. Marjeta kače pase.
Dvajsetega julija goduje tudi sv. Elija. Pravijo, da se sv. Elija ob grmenju vozi po nebu v goreči kočiji. Ponekod so mu pripisovali moč nad dežjem in vetrovi. V Beli krajini včasih na ta dan niso vpregali živine, da ne bi v vprego udarila strela.
Sv. Ana pogačarka (26. julija) – o sv. Ani je zrela pšenica za pogače.
Pogoste plohe in nevihte
V zadnjih dneh so bile pogoste plohe in nevihte, čeprav so bile količine majhne. V Ljubljani je od 10. junija do 10. julija padlo malo padavin, običajno (1991–2010) jih je skupno 121 mm, letos je bilo dežja le 60 mm. V Ratečah ga je padlo le 33 mm, kar je le 20 odstotkov dolgoletnega povprečja. Na Primorskem je zadnjič obilneje deževalo 10. junija, julij pa je bil pretežno suh. V Pomurju je bil zadnji dež konec junija, 7. julija pa ga je padlo le 12 mm.
Napoved
V sredo in četrtek bo sončno s prijetnimi poletnimi temperaturami.
Napoved od 18. do 23. julija 2013
V drugi polovici prihodnjega tedna bo območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo prehodno oslabelo. Vremenske fronte se bodo pomikale proti vzhodu v glavnem severno od Alp in na vreme pri nas vplivale z občasno povečano nestabilnostjo ozračja.
V četrtek bo delno sončno in precej toplo. Popoldne bo predvsem v severni ali severozahodni Sloveniji kakšna nevihta.
Od petka je potek vremena še dokaj nepredvidljiv. Vreme bo znova bolj spremenljivo, napoved količine in časovnega pojavljanja padavin pa je še precej negotova. Za zdaj kaže, da so vse do torka vsak dan v notranjosti možne plohe ali nevihte, ob severnem Jadranu pa bo večinoma suho. Primerno toplo bo za ta letni čas, ni pa videti izrazite vročine. Od nedelje bi bilo v notranjosti lahko celo par stopinj hladneje.
16. julij 1970
Do jutra je v pasu od Ljubljanske kotline in Zgornjesavske doline do Pohorja v 24 urah padlo izjemno veliko dežja, na številnih postajah je bil dosežen nov julijski rekord v dnevni višini padavin. V Logarski dolini so izmerili 167 mm, na Zgornjem Jezerskem 163 mm, v Javorjah nad Poljansko dolino 133 mm, v Kranju 121 mm, v Ratečah 116 mm in v Škofji Loki 102 mm padavin. Čez dan je bilo tudi nenavadno hladno, najvišja dnevna temperatura je bila –2,7 °C na Kredarici, 10,2 °C v Postojni, 12,0 °C v Ljubljani in 12,7 °C v Novem mestu. Zjutraj so pri Domu na Komni izmerili 10 cm in na Kredarici 4 cm novega snega.
Zgodaj zjutraj je močan naliv zajel območje Lendave, samodejna meteorološka postaja je zabeležila 48 mm padavin v 45 minutah. Sicer je bilo jutro v večjem delu Slovenije nenavadno toplo, ponekod se ni ohladilo pod 20 °C. Na Bizeljskem je najnižja jutranja temperatura znašala kar 23,0 °C, v Metliki 22,8 °C, v Celju 22,0 °C in v Ljubljani 21,7 °C.