Če jim vsilijo knjige, opustijo vinograde

LJUBLJANA, PTUJ, KRŠKO – »Naj vam povem, da se v Franciji na dan v povprečju obesi poldrugi kmet,« nas je presenetil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. In po kratkem premolku dodal: »Pa so razmere v osnovi boljše kot pri nas.« In po drugem, daljšem premolku še: »Mar to hočemo? Mar želimo vse skupaj pustiti, da nas bodo oskrbovali veliki trgovci?«

To je bil spontani odziv prvega sindikalista kmetov o najnovejšem predlogu finančnega ministrstva zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (KD), saj se po besedah Branka Ravnika in sodelavcev na kmetijsko-gozdarski zbornici predlagana višina KD v nekaterih primerih poveča za mnogokratnik. In to v času ruskega embarga na uvoz hrane, ki je denimo ceno mleka potisnil do nevzdržnih 24 centov za liter; proizvodna cena je okoli 35 centov.

Podjetje s 500 trtami

»Predlog zakona je napad na slovenskega kmeta. Drugače si tega ni moč razlagati,« brez zadržkov poudarja Medved. »Kako naj kmet prašičerejec preživi ob ceni 70 centov za kilogram svinjine? Lani smo imeli 41 milijonov evrov davčne osnove, z novim predlogom naj bi to bilo 131 milijonov, kar so sicer po prvih pogovorih že zmanjšali na 101 milijon evrov. Kako naj si to drugače razlagamo, kot da smo kmetje tej državi postali odveč?«

Eden bolj nerazumljivih predlogov predlagateljev zakona je, da pridelava vina ne spada v osnovno kmetijsko dejavnost. To pomeni, da poskušajo vse vinogradnike, tudi tiste s 500 trtami, ki znancem prodajo denimo 200 litrov vina na leto za praznike, potisniti med podjetja z resnim knjigovodstvom.

In retorično vprašanje: zakaj potemtakem ne tudi mleka? Ki tudi ne prirašča iz zemlje, tako kot vino ne?

Po novem predlogu bi pridelovalci zelenjave iz naslova novega KD imeli 3000 evrov davčne osnove na hektar. Na zbornici in v sindikatu pa so izračunali, da bi bila, glede na vse okoliščine pridelave – nepredvidljiva odkupna cena, pozeba, poplave, neurja, suša – za kmeta vzdržna osnova 900 evrov.

Zanimivo je tudi pri izračunu stroškov tržnega prihodka, ki jih imamo pri gozdarjenju (proizvodnji lesa) in čebelarjenju.

Kmetom se po novem predlogu za gozdna zemljišča prizna le 60 odstotkov stroškov prihodka, oni poudarjajo, da je stroškov za najmanj 80. Imajo kar prav, saj v gozdovih še vedno leži 4,5 milijona kubikov lesa žledoloma, prav toliko pa ga je v zadnjem letu posekal podlubnik. Trg je zasičen z lesom, industrije ni, po tretji strani pa gozdarji opozarjajo, da bi lahko zaradi nastalih razmer v naših gozdovih izgubili smreko kot najpomembnejšo industrijsko vrsto.

Ne glede na katastrofalno letino 2014, ki je pokazala na ranljivost čebelarjenja zaradi podnebnih sprememb, in ob vsakoletnih številnih pomorih čebel novi predlog ne priznava več kot 60 odstotkov stroškov. Čebelarji pričakujejo 90 odstotkov.

S traktorjem se ne peljete na morje

Nekateri predlogi so zares nelogični in neživljenjski. Če bo predlog sprejet v taki obliki, opozarjajo kmetje, bodo šli na ulice.

»Oni dan me je poklical 26-letni mladenič iz okolice Rogaške Slastine in me vprašal: 'Sem izučen kuhar, doma imamo 22 hektarjev zemlje in v hlevu imamo 40 glav. Ponudili so mi službo za 800 evrov. Kaj naj naredim?' Prvič v življenju sem ostal brez besed,« pove Medved. »Glede na pritiske si mu nisem upal reči, naj ostane doma.«

Na Dolenjskem vino prideluje 10.000 vinogradnikov, povprečna velikost vinograda je 15, morda 20 arov. »Če gredo vsi v knjigovodstvo, potem je večina v izgubi in bodo pridelavo raje opustili,« pravi predsednik zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše.

Predsednik društva vinogradnikov Sremič Jože Kodela iz Krškega ima dober hektar vinograda, nekaj manj kot 6000 trt. »Ni več zabava, hkrati pa premalo za preživetje. Naše vino bizeljčan PTP trenutno dosega nizko ceno 1,5 evra, kar je ničla oziroma čista izguba, če bi računal delo družinskih članov. Če bomo morali voditi knjigovodstvo, bodo stroški še narasli in ljudje bodo opustili vinograde.«

»Ljudje na naših kmetijah vidijo velike traktorje in to nam očitajo, tudi v državnem zboru. Pa vas sprašujem, se vi vozite na morje s 15 ali 20 let starim avtomobilom? In s traktorjem ne morete na morje!« pravi Anton Medved.

Po Ravnikovih besedah imajo evropske države stvari različno urejene: » V Avstriji denimo že od leta 1960 vodijo koncept enotne vrednosti, kjer je posamezna kmetija vrednostno ocenjena, in to je podlaga za določitev dohodka.«

Medved pristavi: »V Franciji vsa proizvodnja na kmetiji do 50.000 evrov dohodka spada v osnovno kmetijsko dejavnost. Od predelave, peke kruha, mesarije, slaščičarne...« Le pri nas se zdi, da ne vemo, kaj bi s kmetom, kaj bi z vinogradniki, zelenjavarji... 
Mimogrede, pridelamo le 37 odstotkov zelenjave, zelenjavarji, ker jih je malo, lahko dobijo spodbudno subvencijo tudi 1500 evrov na hektar. »Po novem predlogu bi vse skupaj nazaj vzeli, to je prava spodbuda,« se čudi Medved.

Kmetje in nevladne organizacije so na predlog enotno podali pripombe, pogajanja še trajajo. Nekateri predlagajo, da bi sprejem zakona pomaknili v leto 2017.