Prvi dnevi oktobra so prinesli hladno vreme. Kljub ponekod koprenasto oblačnemu vremenu je bilo konec prejšnjega tedna jasno vreme. Najvišje dnevne temperature zraka so bile od 10 do 13 °C, na Primorskem do 18° C. Jutra so bila hladna, ponekod se je pojavila slana. Najnižje jutranje temperature zraka so bile od 0 do 5 °C, v nekaterih alpskih dolinah in na planotah Notranjske malo pod 0 °C, ob morju okoli 7 °C, najvišje dnevne pa od 13 do 17 °C.
Prve slane
Slana je meteorološki izraz za fizikalni pojav, pri katerem se pri negativnih temperaturah zraka višek vodne pare iz nasičenega zraka izloči na predmetih, rastlinah v obliki drobnih kristalov. Oktobra lahko v nižinskem delu Slovenije v povprečju pričakujemo od 3 (Postojna, Črnomelj) do 10 (Rateče) dni s slano. Nedelja pa je spet prinesla dež.
Septembrska vremenska bilanca
Septembra smo imeli tri obdobja z obilnejšimi padavinami, zadnjih nekaj dni je prevladovalo oblačno vreme. Več zaporednih sončnih dni je bilo v prvi in zadnji tretjini meseca. Lani, še bolj pa predlani, je bil september toplejši kot letos. Na Obali je bila povprečna temperatura zraka opazno nad dolgoletnim povprečjem, drugod po državi pa je bil pozitiven odklon temperature zelo majhen. Ob prehodu fronte v zadnji septembrski dekadi se je ohladilo in jutranje temperature zraka so se na Gorenjskem, Koroškem in Celjskem spustile do 5 °C, na Zgornjem Gorenjskem tudi nižje.
Več dežja
Niti v zadnji septembrski dekadi nismo ubežali dežju. September je na splošno zaznamovala nadpovprečna namočenost. Skupaj je bilo septembra največ padavin v Julijskih Alpah, kjer je padlo nad 220 mm. Najmanj dežja je bilo na Obali in na severovzhodu države, kjer je padlo manj kot 120 mm dežja. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli v Ljubljani, kjer so padavine presegle 160 % dolgoletnega povprečja. Na skrajnem zahodu države niso dosegli 80 % dolgoletnega povprečja. Na nekoliko širšem pasu ozemlja na zahodu je bilo od 80 do 100 % dolgoletnega povprečja, prav tako tudi na Koroškem.
Vremenska napoved od 10. do 15. oktobra
Za nami so dnevi s prvo slano. V noči na petek bo naše kraje spet dosegla izrazita hladna fronta, nato se bo nad zahodno in srednjo Evropo zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka.
V četrtek bo oblačno, dež se bo od zahoda razširil tudi drugam po Sloveniji, v noči na petek se bo ohladilo, meja sneženja se bo spustila na okoli 1000 metrov nadmorske višine. Od sobote do torka bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možnosti za padavine bodo razmeroma majhne. Nekoliko hladneje bo.
8. oktober 1980
Izjemno obilno deževje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, saj je marsikje padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah, ponekod verjetno celo več kot 400 mm. Tudi drugod je padlo nenavadno veliko padavin. Sprva je bilo ob močnem jugozahodniku nenavadno toplo z mejo sneženja na okoli 3000 m, v sledeči noči pa se je močno ohladilo in meja sneženja se je spustila pod 1000 m. Naslednje jutro so največ padavin v preteklih 48 urah izmerili v Plužni pri Bovcu, kar 526 mm.
Podnebje se spreminja
Na Agenciji RS za okolje so konec septembra potekale predstavitve glavnih poudarkov 5. poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki govori o preteklem, sedanjem in prihodnjem podnebju ter njegovih značilnostih. Za podnebne projekcije so tokrat uporabili nov nabor scenarijev, ki temeljijo na spremembi sevalne bilance planeta zaradi povečanega sevalnega prispevka toplogrednih plinov. Naraščajoča koncentracija teh je glavni vzrok za segrevanje ozračja.
Po najnovejših projekcijah pričakujemo, da se bo temperatura zemeljskega površja do konca stoletja dvignila za 1,0 do 3,7 °C (v najbolj pesimističnem predvidevanju do 4,8 °C), dvig morske gladine pa je ocenjen na 40 do 62 cm (po najbolj pesimističnem predvidevanju do 81 cm). Klimatologi Arsa so predstavili tudi zaključke projekta Podnebna spremenljivost Slovenije; med katerimi so najpomembnejši:
– povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s časovnim trendom okoli 0,34 °C/desetletje;
– časovni trend v vzhodni polovici države je v splošnem večji kot na zahodu,
– dvig najvišje dnevne temperature zraka je večji od dviga povprečne in dnevne najnižje temperature zraka,
– najbolj pozitiven časovni trend temperature zraka je poleti,
– časovni trend pomladne temperature kaže prostorsko enotno sliko, zime so se najbolj ogrele na severovzhodu,
– jeseni so bile v obdobju 1961–2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70. let pa je opazen počasen dvig temperatur, vendar trend za obravnavano obdobje ni statistično značilen,
– statistično značilen dvig letne povprečne temperature za časovno obdobje zadnjih 25 let in več.
