Po jasnih dneh v prvi dekadi marca se je spet pooblačilo, po prvi otoplitvi se je spet ohladilo. Jutranje temperature zraka so bile od 2 do 7 °C, na Primorskem okoli 10. Na Obali se je 5. marca segrelo do 12 °C, na Goriškem pa do 16. Tam bo praznovanje gregorjevega zagotovo najglasnejše. Tega dne, 12. marca, se po ljudskem izročilu ptički ženijo.
Gregorjevo žvrgolenje
Gregorjevo velja za prvi pomladni dan, čeprav se koledarsko ne ujema z začetkom tega letnega časa. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval prav na dan začetka pomladi, z novim gregorijanskim koledarjem pa se je gregorjevo premaknilo nazaj. Ta svetnik v ljudskem mišljenju še vedno velja za začetnika pomladi. S tem dnem začnejo kmetje na polju orati in opravljati preostala pomladanska opravila.
Letos so bile razmere v večjem delu osrednje Slovenije še precej zimske, povsem drugačne pa so bile na Goriškem, Vipavskem, v Goriških brdih ter na Obali, kjer ni bilo snežne odeje.
Letošnje zimske oziroma zgodnjespomladanske vremenske razmere so sicer v popolnem nasprotju z minulim letom, ko so se pridelovalci žit že ukvarjali s spomladansko sušo.
Ugodna vodna bilanca
Bilanca vode je bila februarja in prvo dekado marca po vsej državi pozitivna, saj so padavine za več kot desetkrat presegle količino izhlapele vode. Največji presežki vode so bili v osrednji in severozahodni Sloveniji. Ves februar so bila skoraj vsa pomembnejša kmetijskopridelovalna območja pokrita s snežno odejo.
Namočenost tal
Problem presežne namočenosti tal in površinskega zastajanja vode pa je bil problematičen na slabše strukturnih in zbitih tleh, na katerih so lahko poškodbe doživeli tudi ozimni posevki. Tla so ves čas presežno namočena tudi v sadovnjakih in celo v vinogradih, kar je kmetom onemogočalo delo. Pridelovalci žit pričakujejo, da so žita prezimovanje preživela v zadovoljivi kondiciji, nekoliko slabša pa bo verjetno prezimitev oljne ogrščice. Povsem drugačne razmere so bile na Goriškem, Vipavskem, v Goriških brdih ter na Obali, kjer ni bilo snežne odeje. Tudi v teh predelih so bila tla ves čas precej vlažna.
Topla zima
Čeprav se februarja ni akumuliralo veliko toplote, je bila zimska vsota akumulirane toplote še vedno precej nad povprečjem. Poznozimske temperaturne razmere so pravo nasprotje prejšnjih dveh let, ko so leta 2011 že sredi februarja in leta 2012 v prvih dneh marca na Obali in Goriškem cveteli mandlji. Mandelj na Obali povprečno zacveti okoli 20. februarja, na Goriškem pa 3. marca.
V večjem delu države so bila tla ves čas vlažna in pokrita s snežno odejo. Temperatura tal pod snegom se je do globine 30 cm gibala okoli ničle ali nekoliko nad njo. V globini 30 cm je bila okoli 2 °C, v globini 100 cm pa do 4 °C. Tudi v krajih brez snežne odeje so bila tla večinoma vlažna. Dnevno nihanje temperature tal je bilo v površinskem sloju izrazitejše. Na Goriškem so bile večinoma od 0 do 5 °C, v globini 100 cm do 6. Površinski sloj je zamrznil le med 11. in 15. februarjem. Na Obali tla niso zamrznila, njihova temperatura pa je močno nihala med 1 in 10 °C.
Februarja obilne padavine
Količina padavin je bila največja v osrednji Sloveniji, kjer jih je padlo do skoraj 200 mm, na Gorenjskem do 150 in v severovzhodni Sloveniji do 114 mm. Najmanj, slabih 100 mm dežja, je padlo na Obali. V primerjavi s povprečjem so bile padavine skoraj enkrat, ponekod tudi dvakrat večje od dolgoletnega povprečja.
Razen na Primorskem je večinoma snežilo, občasno tudi deževalo. Dež je nekajkrat prešel v sneg tudi na Goriškem in na Obali, vendar se ni obdržal, razen v višjih delih Primorske, kjer je močna burja ustvarjala snežne zamete. Snežna odeja je bila najvišja v hribovitih predelih in gorah, od 100 do 355 mm (Kredarica), drugje je merila od 80 cm na Kočevskem do 60 v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, v severovzhodni Sloveniji do okoli 30 in do 110 cm v Zgornjesavski dolini.
Okoli 0 °C
Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v večjem delu države od 0 do 1 °C, na Obali do 5, v Zgornjesavski dolini in drugje po hribovitih predelih pa od –1 do –4 °C, na Kredarici do –11. Temperature zraka so bile večinoma nižje od dolgoletnega povprečja, odstopanja pa so se gibala od manj kot 1 °C v zahodni in severovzhodni Sloveniji do več kot 1 v pasu od Gorenjske do Koroške in Štajerske. Za 2 do 3 °C hladneje je bilo v hribovitih predelih in Julijskih Alpah.
Marca sneg v nižinah
V zadnji dekadi marca je v nižinskem delu Slovenije ostalo največ snega delu Gorenjske, 70 cm, blizu pol metra na Kočevskem, drugje od 10 do 20 cm, na Dolenjskem le nekaj centimetrov. Ob koncu prve dekade marca je bilo na 2500 m v Julijcih do okoli 360 cm snega, na 1500 m do 240 in na 1000 m do okoli 100. Drugje po naših gorah je snega na 1500 m od 90 do 130 cm, na 1000 m do okoli 70 cm. Več ga je v senčnih legah kot v prisojah.
Napoved:
Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. S šibkim severnim vetrom k nam priteka prehodno nekoliko bolj suh zrak.
V sredo bo oblačno. Predvsem v zahodnih, južnih in osrednjih krajih bo občasno deževalo. Meja sneženja bo na okoli 1000 m nadmorske višine. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne in v noči na četrtek se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spuščala. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V četrtek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne večinoma ponehale. Ponekod v notranjosti Slovenije bo lahko snežilo do nižin.
12. marec 1976
Za sredino marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. V Babnem Polju so izmerili –30,4 °C, v Novi vasi na Blokah –28,3, Celju –23,4, Lipah na Barju –22,5 in Kočevju –22,4. Čez dan se je zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8 °C; v Novi vas je znašal 29,1 in v Celju 25,4.
