V večjem delu Slovenije je v prvih štirih dneh septembra padlo od 40 do 60 mm dežja, ponekod tudi do 100 mm (Vojsko 105, Topol pri Medvodah 73,6, Ajdovščina – Dolenje 69, Godnje 64, Tolmin 71, Krško – papirnica 44,3, Metlika 45,3).
Agrometeorološka napoved Danes bo oblačno, dopoldne bo začelo deževati po vsej Sloveniji. Predvsem na Primorskem bodo tudi nevihte. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem popoldne šibka do zmerna burja. Čez dan se bo segrelo le za stopinjo ali dve, malce več le ob morju in na Goriškem. Temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem do okoli 23 stopinj C. Obeti Do petka zjutraj bo dež ponehal, le ponekod v južnih krajih bo sprva še možna kakšna kaplja. Burja bo dopoldne oslabela. Razen ponekod na Primorskem in v severovzhodnih krajih se bo jasnilo šele popoldne ali zvečer. |
Najmanj ga je padlo na delu Obale in Štajerske ter severovzhodne Slovenije, okrog 20 mm. Na območju s povprečnimi padavinami se je stanje vodne bilance popravilo. Poleg tega se je močno ohladilo, v visokogorju je snežilo. Na Kredarici je padlo okrog 10 cm snega. Pred novo pošiljko dežja bomo imeli še nekaj sončnih dni.
Pogled nazaj
Letošnje meteorološko poletje je zaznamovalo več vročinskih valov s kratkimi prekinitvami. Le redko je temperatura padla izrazito pod dolgoletno povprečje. Vsi trije poletni meseci so bili v večjem delu Slovenije znatno toplejši od dolgoletnega povprečja; še najmanj je odstopal julij. Po podatkih Arsa je bilo od začetka stalnih meritev v Sloveniji znatno toplejše od letošnjega le poletje 2003. V obdobju od leta 1961 je letošnje poletje po različnih krajih v Sloveniji drugo do četrto najtoplejše.
Zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje; v zadnjih 40 letih znaša dvig okoli 2,5 °C. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so bila vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja 1981–2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990.
Krmna repica, ogrščica
Če ne bomo posejali trav in detelj do sredine septembra, lahko setev krmne ogrščice in repice nadaljujemo tudi pozneje, vse do 25. oktobra, ko je rok za izvajanje ozelenitve njiv. Poleg vloge dosevka za podor ponujata omenjeni vrsti tudi krmo, bogato z beljakovinami, vitamini in minerali.
Krmna ogrščica se kot zelena krma lahko uporablja pozno jeseni, saj dobro prenaša nizke zimske temperature. Spomladi ima zgodnjo začetno rast. Z globokimi koreninami tla zelo dobro prerahlja in prezrači.
Krmna repica je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je odpornejša proti mrazu. Obe rastlini imata močno vlogo pri izboljševanju tal, saj zaradi močnih, globokih korenin ustvarjata veliko humusa tudi v globljih plasteh.
Krajša se dan, sonca je manj
Letošnje leto so se na marsikaterem vrtičku bohotili paradižniki. Po vročini in suši pa plodovi še marsikje zorijo tudi v prvih jesenskih dneh. Septembra paradižnik počasneje zori, ker je manj sončne energije in tudi manj toplote. Dan je v prvi dekadi septembra dolg manj kot 13 ur, sonce vzhaja okrog pol sedmih zjutraj in zahaja blizu pol osmih zvečer.
Za pospešitev zorenja paradižnika je v tem času treba porezati vrhove rastlin, da hrano preusmerimo v zorenje plodov. V topli in sončni jeseni lahko zori do oktobra. V hladnih in vlažnih meglenih dnevih ga večinoma okuži krompirjeva plesen. Ta se začne širiti v vlažnem vremenu. Zadostujeta že megla in rosa, ki se ponoči nabere na listni površini. Za zaščito pred vlago sta zavarovan prostor ter varstvo pred krompirjevo plesnijo.
Je oblak v dotiku s tlemi. Pojavi se, ko vlaga izhlapeva s površine tal. Ker se ta vlaga dviga, se ohlaja in kondenzira v znan pojav megle. Ta se od oblakov razlikuje le v tem, da se dotika tal. Lahko nastane na več načinov, kar je odvisno od tega, kako se pojavi hlajenje, ki je povzročilo kondenzacijo. Vse vrste megle nastanejo, ko relativna vlažnost doseže 100 odstotkov in temperatura zraka pade pod rosišče. Ohlajen vlažen zrak se pomika navzdol in vodna para kondenzira. |
