»A to je na koncu politična odločitev,« je o prošnji za pomoč na novinarski konferenci po seji sveta Evropske centralne banke (ECB) povedal Kranjec. Visoki donosi slovenskih obveznic po njegovem mnenju ne odražajo temeljev. Spomnil je, da je kapitalski trg za slovenske obveznice zelo plitek, transakcije so redke, zato ne moremo na podlagi le nekaj transakcij ocenjevati temeljev. »Verjamemo, da se bodo donosi s sprejetjem omenjenih ukrepov znižali,« je dejal.
Brez nujnih reform ne bo šlo
Predsednik ECB Mario Draghi razmer v Sloveniji ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da se pri vprašanju, ali bo Slovenija potrebovala mednarodno finančno pomoč, strinjajo z oceno Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Misija IMF je ta teden končala redni jesenski obisk v Sloveniji, njen vodja Antonio Spilimbergo pa je ob predstavitvi zaključkov obiska ocenil, da mora Slovenija izvesti nujne reforme. »Če ji bo to uspelo, bo to pomirilo trge,« je dejal.
Svet ECB dvakrat letno zaseda zunaj Frankfurta, kjer je sedež osrednje denarne ustanove območja evra. Na današnjem zasedanju niso sprejeli pomembnejših odločitev. Obrestna mera za območje evra je tako ostala na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka.
