Če bo dež sprožil plaz, vasi ne bo več

BEZOVICA – »Kaj lahko naredimo? Vsak dan nas je strah. Če se bo odtrgala, kaj lahko naredimo?« proti veliki grozeči skalni gmoti, ki dobesedno visi nad njihovimi glavami, nemočno strmi vaščan iz Bezovice pri Črnem Kalu Boris Cunja. »Ogromna je, kot nebotičnik,« še nadaljuje in si niti ne upa predstavljati, kakšno škodo bi, če bi se odlomila, povzročila njegovi vasi. Kako mati narava s svojim delovanjem vztrajno in hitro pripravlja pravo tempirano bombo, priča že podatek, da se je večji premik stene zgodil v samo zadnjih treh letih, ko je Slovenijo večkrat zajelo močno deževje.

Kot je v decembrskem glasilu KS Črni Kal Glas Bržanije pisal predavatelj geografije na ljubljanski univerzi Darko Ogrin, se je v namočeni prvi polovici leta 2013 gmota premikala s hitrostjo od 5 do 35 mm na dan, konec letošnjega februarja pa se je v samo eni uri za več kot 30 centimetrov. Od maja do avgusta letos se je zemeljski plaz premaknil za tri metre, največ ob peti podornega bloka, ki izriva pobočni material. Problem je namreč v tem, da voda, ki pride na dan na stiku prepustnega apnenca in neprepustnega laporja, povečuje nestabilnost pobočnega materiala. Še prej pa je razpoke v steni, kot je še zapisal Ogrin, povečala gradnja železniške proge Prešnica–Koper leta 1966, ko so od 10 do 15 metrov za steno z miniranjem gradili usek. »Ta razpoka je od matične stene oddvojila velik blok apnenca, dolg okoli 60, visok 30 in širok 15 metrov, s prostornino od 20.000 do 30.000 kubičnih metrov, ki je zdrsnil, se ob vznožju stene v zadnjih treh letih od nje odmaknil za dva do tri metre in se z zgornjim delom naslonil nanjo,« razlaga predavatelj.

Težka 80.000 ton

»Če gre skala dol, gre cela vas. Po oceni nekaterih je ta velika gmota težka 80.000 ton,« zaskrbljeno pravi predstavnica Bezovice v KS Črni Kal Ingrid Cunja Kocbek. Kot pravi, jim je bilo na sestanku s predstavniki občine in države v začetku decembra rečeno, da gre za naravno nesrečo in da bosta morali v sanaciji finančno sodelovati tako občina kot država. »Povedali so, da država ni namenila sredstev za sanacijo naravnih nesreč za leto 2014, in vprašanje je, kaj bo leta 2015,« pravi Cunja Kocbekova. Z Direkcijo za ceste RS so bili lani, kot pravi, dogovorjeni za izdelavo projektne dokumentacije za namestitev zaščitne mreže, ki bo bližnjo cesto varovala pred padajočim kamenjem. »Za zdaj se je vse ustavilo in z njimi se moramo dobiti januarja, če se bodo našla kakšna sredstva,« še razloži. Na vprašanje, ali je bilo morda kaj govora o tem, da bi skalo v celoti odstranili, na primer z miniranjem, pa sogovornica odgovarja, da je ta možnost malo verjetna, saj strokovnjaki menijo, da bi bilo to nevarno za železnico in stabilnost terena. »Če stena pade, tudi mreža ne bo pomagala, saj bo lovila le manjše skale. Mi bi najraje videli, da bi jo odnesli stran,« pravi Cunja Kocbekova, ki si ne predstavlja, da bi morala zapustiti svojo hišo. Sama je sicer prepričana, da so za razpoke na skali krivi tudi tresljaji, ki so posledica gostega tovornega prometa po železnici.

Zaskrbljen je tudi eden izmed starejših prebivalcev Bezovice Marjan Cunja. »Če se odkotali, bo to velika škoda. Če se bo samo položila, pa mogoče ne bo tako hudo. Vse skupaj je odvisno tudi od tega, kakšni kamni se od nje odkrušijo. To je posledica tresljajev železnice, saj proga poteka okoli 20 metrov za njo,« pravi Marjan, ki se še spominja, kako so ob miniranju pobočja v 60. letih prejšnjega stoletja številni manjši kamni pristali na njihovih hišah. Kot eno izmed možnih rešitev vidi tudi postavitev betonskega podpornega zidu, ki bi zavaroval vas.

Eno priložnost že zamudili

Boris Cunja bi najraje videl, da bi skalo razstrelili, saj bi se tako za vedno izognili nevarnosti. »Na sestanku z občino sem imel občutek, da nimajo prave ideje, kako bi se lotili problema, poleg tega pa ni denarja,« pravi Boris in dodaja: »Ko se je začela premikati, so imeli ideje, da bi gmoto z jeklenicami pritrdili, ampak zdaj je že prepozno, ker plaz dela po svoje.« In prav ta plaz, kot nam je povedal Ogrin, je za vas trenutno ena izmed večjih nevarnosti. Iz ogromne skale se namreč občasno odkrušijo tako večje kot manjše skale in po vsej verjetnosti se bo gmota polegla ter še pospešila zemeljski plaz pod seboj. Kot vse kaže, še meni Ogrin, je precej manj verjetna možnost, da bi se skala prevrnila in skotalila po pobočju ter ogrozila Bezovico, saj z zgornjim delom leži na matični steni. Po zadnjih meritvah je sicer plaz dolg okoli 70 metrov, v zgornjem delu pod steno je širok 65 metrov, na čelu pa do 30. »Plaz je v celoti izoblikovan, pričakujemo lahko, da se bodo pobočni procesi ob intenzivnejših padavinah znova pospešili in povečali ogroženost Bezovice in njenih prebivalcev, prometnice proti Podpeči in vodohrama ob njej,« sklene Ogrin.