Časopis, kot naročen za stranke!

Med našimi rednimi bralci in naročniki so tudi številni Dolenjci, med njimi družina Zupan iz Krmelja. V daljni in bližnji okolici so znani po storitvah za avto. Miran letos slavi 25 let, odkar je zapisan obrti. Začel je pri starših na zgornjem koncu kraja, potem se je selil na drugi konec, danes pa poleg avtostoritev (delavnica, servis, avtoličarstvo, pralnica, optika, vulkanizerstvo) ponuja tudi barve – za tri znamke je tudi ekskluzivni uvoznik za Slovenijo.

Ni bilo materiala

»Trgovino za prodajo barv smo odprli leta 1993. Ko sem se še ukvarjal le z ličarstvom, so bile večkrat težave z dobavo materialov in barv. Zagato smo rešili kar sami – postali smo uvozniki, material je bil za nas, pa še prodajali smo ga,« pojasni Miran, ki v dveh podjetjih, Avtoličastvo Miran Zupan, s. p., in ATG Zupan, d. o. o., zaposluje 16 delavcev. »Mrežo za prodajo barv imamo po vsej Sloveniji, vsak dan so na poti naši potniki. Našim strankam dostavljamo komponente, s pomočjo mešalnikov pa si same namešajo barve,« pripoveduje 48-letni uspešni podjetnik.

V zadnjih letih je kriza močno načela krmeljski konec sevniške občine. Inkos, včasih Metalna, se bori za svoj obstoj, proizvodnega obrata Lisce že lep čas ni. Časi so težki, tega se zaveda tudi Miran. »Na srečo se nam kriza ne pozna, promet ne pada, vsako leto nam uspe neka rast. Poznavanje barv iz praktičnega dela v lastni delavnici ter praktični nasveti za naše stranke so naša prednost pred konkurenco.«

Morda bi bil poslovni uspeh še večji, če bi bili na drugi lokaciji, Krmelj se s strateško lego, predvsem pa dostopnostjo ne more pohvaliti. »Lokacija ni dobra, a za trgovino na srečo to ni odločilno. Se pa moramo precej potruditi, da zagotovimo delo za avtoličarsko delavnico. Od domače ožje okolice ni dovolj dela za enega delavca. Zato pobiramo delo iz bližnje okolice.« Miran pove, da so resno razmišljali o selitvi v Trebnje, ki je na pol poti med Ljubljano in Novim mestom: »Lokacijo smo imeli že kupljeno, pa smo se potem odločili, da ostanemo v Krmelju.«

Zgodbe iz domačih logov

Ker gre za družinsko podjetje, je oče Miran vesel, ker lahko v posel uvaja svojega naslednika, sina Klemna, ki bo najbrž nadaljeval ter poskušal še razvijati, kar sta Miran in njegova žena Anka ustvarila. Triindvajsetletni študent strojništva je v domačem podjetju od letos tudi uradno zaposlen. »V tem hipu se ukvarjam s trgovino in prodajo barv. Počnem pa tudi druge stvari, da spoznam vse faze delovnega procesa,« opiše delo. Medtem ko Klemen komunicira s tujino, Mirana še vedno večkrat najdemo v delavnici. »To delo me preprosto veseli. Vsak dan sem v delavnici. Zelo pomembno je, da sem tu zjutraj. Morda še pred delavci, ki morajo vedeti, da smo v stiku, da niso sami.« Oba, oče in sin, se zavedata, da ima stranka vedno prav, čeprav, pristavi Miran, moraš »vedno vedeti več kot stranka in ji pomagati po najboljših močeh«!

Miran in Klemen rada igrata košarko, tudi košarkarske tekme si rada skupaj ogledata. Prebirata tudi Slovenske novice. »Še posebno sem pozoren na kako temo iz gospodarstva ali zgodbo iz naših krajev,« poudari Miran, a prizna, da mu jih kak dan zaradi obilice dela ne uspe prelistati. »Po Slovenskih novicah rade sežejo tudi naše stranke, ko pridejo po avto ali barve. Na mizi v avli so na voljo vsem.«

Preden se poslovimo in zaželimo vse dobro v letu 2015, od strokovnjakov izvemo iz prve roke: »Danes je več manjših nesreč z manjšo škodo. Očitno so ljudje bolj previdni, vozijo zmerneje in ne sedajo več pijani za volan.«