SOJENJE

Časar na sodišču: Vsi so bili magistri, razen mene

Objavljeno 14. maj 2015 22.15 | Posodobljeno 14. maj 2015 22.15 | Piše: STA, S. U.

Robert Časar, ki prestaja zaporno kazen na Dobu, na sodišču zaradi poslov z ekopodjetji.

Robert Časar.

LJUBLJANA – Robert Časar, ki prestaja zaporno kazen na Dobu, je danes na koprskem sodišču pričal v 4,8 milijona evrov težki odškodninski tožbi Luke Koper. Ta Časarjevi upravi očita negospodarno ravnanje pri ustanavljanju ekoloških podjetij Ecoporto in Adriasole. Časar je branil projekta in dodal, da je sledil napotkom strokovnih služb. Poleg nekdanjega predsednika uprave Časarja Luka zaradi po njihovem negospodarnega ravnanja toži še preostale tedanje člane uprave – Alda in Marjana Babiča ter Borisa Marzija. Ecoporto naj bi se ukvarjal s predelovanjem zaoljenih odpadnih voda z ladij v gorivo, družba Adriasole pa naj bi postavljala sončne elektrarne po strehah luških skladišč.

Časar je v svojem nastopu poudaril, da sta bila oba ekološka projekta rezultat zavezanosti Luke k usmeritvi v zeleno pristanišče, hkrati pa sta bila s finančnega vidika dobra projekta. Tako so imeli z Elektrom Primorska že podpisano pogodbo o odkupu solarne energije, s projektom Adriasole pa bi na dolgi rok Luka lahko zaslužila milijon evrov letno. Ocenil je še, da so njegovi nasledniki projekt ustavili brez utemeljenih razlogov.

Na vprašanja o tem, zakaj se je posojila družbi Adriasole pretvorilo v lastniški delež Luke, pa Časar ni dal določnih odgovorov. Navedel je, da je bil obkrožen s strokovnjaki, da se sam sicer ni ukvarjal s podrobnostmi vsakega projekta. Poleg tega je šlo za predlog strokovnih služb, ki ga je ne nazadnje potrdil tudi nadzorni svet.

Večino, prek osem milijonov sredstev za projekt bi morala zagotoviti družba Altena, ki je bila 75-odstotni lastnik družbe Adriasole, njen osnovni kapital pa je znašal le 7500 evrov. Arnolovo je zato zanimalo, če je Časar kdaj dvomil, da bo Altena sposobna financirati projekt. Nekdanji prvi mož Luke pa je preprosto odvrnil, da o tem ni dvomil. Lastniška razmerja v družbi Adriasole, kjer je Luka imela slabih 25 odstotkov, pa je Časar utemeljil s pogoji kandidiranja za evropske projekte. »Nihče iz luške ekipe ni nikoli opozarjal, da bi bil posel lahko kakor koli sporen. Vsi so magistri, razen mene,« je med drugim dejal.

Tveganja pri poslu ni bilo

Vodja pravnega področja pri Luki Boris Jerman, ki je po naročilu kasnejšega predsednika uprave Gregorja Veselka pregledal smotrnost obeh projektov, pa je opozoril, da je imela Luka znotraj družbe Adriasole predvsem obveznosti, ne pa tudi zadostnih možnosti odločanja. Tako je Luka ob pretvorbi posojila v lastniški delež postala 98-odstotna lastnica družbe Adriasole, ni pa mogla odločati niti o imenovanju njenega direktorja.

Podobno je ugotavljal tudi član Veselkove uprave Marko Rems, ki je navedel, da je Luka v 11 milijonov vreden projekt vložila 2,8 milijona evrov, od tega pa na koncu ni imela nič, razen dolgov. Poleg tega je Rems dobil občutek, da je direktor družbe Adriasole Marjan Strnad deloval predvsem kot agent dobavitelja, družbe Robotina.

Devid Palčič, prvi mož Robotine, ki je bila izvajalec del, pa je navedel, da je bil projekt tik pred dokončanjem, saj bi morali samo še pripeljati in montirati sončne panele.

Kot je pojasnil idejni oče projekta družbe Adriasole Jože Starman, tveganja pri poslu ni bilo, saj je država zagotovila odkup električne energije. Altena bi potrebna sredstva za realizacijo projekta vsekakor zagotovila, umanjkal pa je osnovni pogoj, to je pridobitev soglasja ministrstva za montiranje panelov na strehe luških objektov, za kar bi morala poskrbeti Luka Koper.

Kot je spomnil, je s prihodom nove luške uprave projekt zastal in se je nato dve leti delalo revizije. Veselko naj bi Starmanu kasneje priznal, da je bil pravi razlog v tem, da je imel Rems svoje izvajalce, ki so želeli prevzeti posel z luško fotovoltaiko.

Kdo zavira projekt?

Občutek, da nekdo zavira projekt, je dobil tudi Strnad, ki je dodal, da je Luka zavlačevala s podpisovanje poroštva. Kot je poudaril, jim je zavlačevanje nove uprave vzelo ključni čas v letu 2009, ko bi lahko dobili najugodnejše subvencije za električno energijo.

Dokazni postopek bodo predvidoma sklenili na petkovem naroku, ko so predvidena še štiri pričanja.

Deli s prijatelji