Čas za spremembe

Razlaga definicije življenja mi nikoli ni uspela v enem stavku ali nemara odstavku. Vzgoja doma in v družbi me je nekako usmerila, da vem, kaj se sme in česa ne. Veliko je predvsem slednjega, čeprav sploh ni kaznivo ali moralno sporno. Še danes me bega, zakaj je tako. A vendarle opazujem prijatelje, sorodnike, znance in kolege, ki se lomijo okrog tega, kaj naj se ne počne. Če v nekaj stavkih nanizam zgolj tisto, kar ujamem, ko se nesrečne duše ob kozarčku ali dveh sprostijo, je dovolj grozljivo. Intelektualci, kolegi z visokimi izobrazbami, si ne upajo povprečne službe zamenjati z mikavnim, adrenalinskim in bolje plačanim delom. »Le kaj si bodo zdaj zmišljevali,« jim odmevata zvonec in vpliv staršev v glavi, »ko pa že imajo redno službo?!« Spet drugi si ne upajo izseliti se iz hiš staršev, čeprav si lahko privoščijo lastno stanovanje. Raje prenašajo vsakodnevni nadzor nad svojimi življenji, tarnajo nad položajem, v katerem so, a naredijo bolj malo, da bi izšli iz njega. Niti pomisliti si ne upajo na spremembe. Strah pred njimi je bojda naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano in prav neznano je tisto, česar se najbolj bojimo. Po drugi strani pa so edino spremembe tiste, ki nam lahko omogočijo napredek, boljše življenje in opustitev vezi, ki nas kot nevidne niti prekletstva omejujejo v vsem našem delovanju. Če poenostavim, kaj mislite, kako se boste izvili iz začaranega kroga vsakodnevne rutine, če ne s spremembo? Se kdaj na poti v službo ali iz nje vprašate, kako ste videti, ob predpostavki, da vas vsak dan nekdo posname in vam potem predvaja film z naslovom Jaz 365 dni v letu. Dopust in praznike vzame iz konteksta, ker takrat nismo taki kot običajno. No, ja, morda ste tak brezupni primer, da niti ne občutite off momenta. Kar želim povedati, je sledeče. Ko bi videli film, ki bi vam ga ta nekdo predvajal, bi se zgrozili. Videli bi, da ste kot mravlja, ujeta v vzorce obnašanja, in po vsej verjetnosti bi si po ogledu rekli, da to niste vi. Pa ste. Vsi smo. Mali človečki v sistemu lastnih bojazni in v strahu pred spremembami. Ko se naslednjič vprašate ali morda celo tarnate, zakaj ravno jaz, pomislite, da je plovba skozi življenje nujno povezana s spremembami. Krmilo pa je samo v vaših rokah. Ne verjamete?