Praznik Marijinega vnebovzetja oziroma veliki šmaren je eden od treh dni, ko so že od nekdaj po vinorodnih območjih Podravske pa tudi drugod na visoke drogove postavljali klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče. Ponekod verjamejo, da odganjajo tudi točo. Tako so letos po vinorodnih Radgonsko-Kapelskih, Jeruzalemsko-Ormoških in Prekmurskih goricah ter številnih drugih vinorodnih gričih severovzhoda Slovenije po običaju postavili veliko klopotcev. Sicer pa dnevi okrog Marijinega vnebovzetja naznanjajo, da prihaja jesen in da grozdje začenja zoreti.
Turistična atrakcija
Na Štajerskem, v Halozah, Prlekiji in Prekmurju ima skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, v svojih goricah klopotec. Nekateri celo tekmujejo, kdo bo imel večjega, da bo odgnal več ptičev, ki jih sicer v zadnjem času – predvsem večji vinogradniki – preganjajo tudi z vodnimi topovi. Postavljanje klopotcev v zadnjem času postaja prava turistična atrakcija in veliko je krajev, kjer ob postavitvi klopotca turistična, vinogradniška ali katera druga društva pripravijo pravo rajanje.
Kakšen smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov ropot? Njegova pesem je pač nekaj posebnega. Po nekaterih virih naj bi naprave, ki jim pri nas pravimo klopotci, prvi postavili Francozi v 18. stoletju. Zanimivo je, da to ni bilo v vinogradih, temveč na njivah.
Seveda ni vseeno, iz katerega lesa je narejen. Stolček je tisti del, ki drži gred, tako ga imenujejo, ker ima obliko stola. Biti mora iz močnega lesa, po navadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Razporejena morajo biti tako, da nikoli na udarita dve hkrati. Zanje je najboljši hruškov les. Macleke držijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski, najboljša je iz kostanjevega ali češnjevega lesa, ki visi na verižici. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz brezovih vej. Najboljše vetrnice so iz topolovega lesa, ker ni pretežak. Haloški klopotec ima šestkrako vetrnico, slovenskogoriški pa štirikrako. Posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih ob premočnem vetru ustavijo, sicer bi se lahko prevrnil. Nekateri so okrašeni z umetelno izrezljanimi figuricami.
| Največji na svetu Stanko Habjanič s Kajžarja v Ljutomersko-Ormoških goricah se je s svojim klopotcem vpisal kar v Guinnessovo knjigo rekordov. Letos je iz Londona prejel potrdilo, da je njegov klopotec, postavljen med prleškimi vinogradi v Hermancih, na predelu, ki ga domačini poznajo po imenu Strmec, največji na svetu. S pomočjo PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Ptuj ga postavlja že od leta 2009, vsako leto pa ga je, z upanjem na vpis v knjigo rekordov, povečeval. Mere klopotca so skoraj neverjetne: premer vetrnic je 20,58 metra, macleki so težki od 18 do 20 kilogramov in dolgi 0,7 metra. Dolžina stolčka je 3 metre, širina lesa 25 centimetrov, debelina 10 centimetrov, visok je 1,5 metra, je iz hrastovega lesa, težek pa 160 kilogramov. Klopotec sicer tehta skoraj tono. |
